Jedro

Premoženjske razmere tožnika in njegove družine so upoštevne pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ko je ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine eden od bistvenih elementov pri odločitvi. Ker je bil ta pogoj podan, je bila (ob izpolnjevanju tudi ostalih z ZBPP določenih pogojev) tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč. To pa ne vpliva na pravilnost izpodbijane odločitve, ki temelji na 48. členu ZBPP. Ta upravičencu do brezplačne pravne pomoči, ki je v postopku uspel in na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, nalaga da povrne stroške plačane iz naslova brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč odločil, da je tožnik dolžan vrniti Republiki Sloveniji stroške izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči v višini 1.926,94 EUR. Iz obrazložitve izhaja, da je bila tožniku dodeljena brezplačna pravna pomoč v zadevi Okrajnega sodišča na Ptuju, opr. št. P 59/2015. V tej zadevi je bilo odločeno s sodbo z dne 26. 9. 2017, ki je postala pravnomočna dne 19. 10. 2017, s katero je bilo toženi stranki naloženo, da tožeči stranki plača odškodnino v znesku 7.840,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 11. 2013 dalje do plačila. Hkrati je bilo odločeno, da nosi vsaka pravdna stranka sama stroške pravdnega postopka. Organ za brezplačno pravno pomoč je ugotovil, da je tožena stranka tožeči stranki iz naslova plačila odškodnine dne 26. 10. 2017 in 15. 12. 2017 nakazala vsakič po 5.143,20 EUR, torej skupaj 10.286,40 EUR. Ta znesek predstavlja premoženje, ki je bilo pridobljeno v zvezi z zadevo, za katero je bila upravičencu dodeljena brezplačna pravna pomoč.

2. V predmetni pravdni zadevi je upravičenca do brezplačne pravne pomoči zastopala odvetniška pisarna A.A. in B.B. iz Ptuja, kateri so bili s sklepom z dne 23. 1. 2008 priznani stroški zastopanja upravičenca do brezplačne pravne pomoči v znesku 889,32 EUR, tekom postopka pa so nastali tudi stroški izvedenca v skupnem znesku 1.037,62 EUR. Skupaj so tako stroški izvedenca in odvetnika znašali 1.926,94 EUR.

3. Glede na navedeno je organ za brezplačno pravno pomoč v skladu z 48. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zaradi pridobljenega premoženja s predmetnim sklepom tožeči stranki naložil povračilo stroškov, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči v višini 1.926,94 EUR.

4. Tožeča stranka v vloženi tožbi navaja, da je dobil odškodnino v višini 10.286,40 EUR ml. C.C., ki nima v lasti nobenega premoženja in ne zagotovljenega vira prihodkov. Denar je dobil za travme, ki jih je podoživljal, ko je bil star 10 let. Zakonita zastopnica je mati samohranilka treh otrok, za katere prejema mesečno preživnino v znesku 270,00 EUR, je brezposelna oseba in prejema socialno pomoč v višini 334,65 EUR. Zaradi navedenih okoliščin je bila tudi odobrena brezplačna pravna pomoč. Znesek, ki ga mesečno prejema vključno s preživnino, otroškimi dodatki in socialno pomočjo znaša 880,00 EUR, ima pa otroke stare 6, 10 in 14 let. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Prvi odstavek 48. člena ZBPP določa, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona. V nobenem primeru se od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil (tretji odstavek 48. člena ZBPP).

8. V predmetni zadevi ni sporno, da je mladoletni tožnik v zadevi, za katero mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, uspel. V tej zadevi je bila namreč dne 26. 9. 2017 izdana sodba, ki je postala dne 19. 10. 2017 pravnomočna, na podlagi katere je bila tožena stranka tožniku dolžna plačati znesek 7.840,00 € odškodnine skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Organ za brezplačno pravno pomoč je ugotovil, da je bil tožniku ta znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, to je znesek 10.286,40 EUR, že izplačan.

9. Glede na tako ugotovljena dejstva in citirano materialnopravno podlago, to je 48. člen ZBPP, je izpodbijana odločitev pravilna. Ker je tožnik v postopku, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, uspel, in pridobil denarna sredstva v navedenem znesku, je dolžan povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči. 10. Na odločitev okoliščine, ki jih navaja tožeča stranka v tožbi ne vplivajo. Premoženjske razmere tožnika in njegove družine so upoštevne pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne, ko je ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine eden od bistvenih elementov pri odločitvi. Ker je bil ta pogoj podan, je bila (ob izpolnjevanju tudi ostalih z ZBPP določenih pogojev) tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč.

11. To pa ne vpliva na pravilnost izpodbijane odločitve, ki temelji na 48. členu ZBPP. Ta upravičencu do brezplačne pravne pomoči, ki je v postopku uspel in na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, nalaga da povrne stroške plačane iz naslova brezplačne pravne pomoči. Ker tožnik razpolaga z v postopku pridobljenim premoženjem, se pri tem njegov siceršnji materialni položaj ne upošteva, podana je le omejitev, da se od upravičenca ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil (tretji odstavek 48. člena ZBPP). Ker je torej tožnik v postopku, v katerem mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, pridobil premoženje v vrednosti 10.286,40 EUR, mora stroške izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči v višini 1.926,94 EUR povrniti.

12. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).