Jedro

Velika verjetnost popolnega poplačila terjatve v trimesečnem obdobju, za katero se v primerih iz 4. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ na podlagi šestega odstavka 74. člena ZIZ izvršba lahko odloži, bi sicer lahko bila posebej upravičen razlog za odlog izvršbe. Končni namen izvršbe na nepremičnine namreč ni prodaja nepremičnine, ampak poplačilo upnika. Če je zelo verjetno, da bo poplačilo v kratkem času, v katerem tudi izvršba na nepremičnine sicer ne bi bila realizirana, mogoče doseči brez posega na dolžnikove nepremičnine, upoštevaje tudi dejstvo, da je izvršba na nepremičnine neizogibno povezana z relativno visokimi stroški cenitve, ki nenazadnje znižujejo poplačilo glavne terjatve upnika iz sredstev, dobljenih s prodajo nepremičnine, takšno dejstvo po prepričanju pritožbenega sodišča lahko predstavlja posebej upravičen razlog za odlog izvršbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zgoraj citiranim sklepom zavrnilo predlog dolžnice za odlog izvršbe z dne 26. 5. 2021. 2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila dolžnica. Navedla je, da sme sodišče na podlagi 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) odložiti izvršbo v posebnih primerih, in da je bilo po njenem mnenju onemogočeno delo v času korone izreden razlog za kratkotrajen zamik izvršbe. Poudarila je, da v času korone zaradi davčnega dolga ni prejela nobenih nadomestil in tudi ni bila upravičena do zdravstvenega varstva, brez plačila pa ji tudi ne teče delovna doba. Ker so to zneski, ki jih dolguje, tako ničesar od dolgovanega ne koristi. Predlagala je, da sodišče njenemu ugovoru ugodi in izvršbo odloži za tri mesece, v tem roku pa bo uredila in poplačala upniku svoj dolg.

3. Upnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dolžnica v svoji laični pritožbi ni navedla razlogov, zaradi katerih izpodbija sklep sodišča prve stopnje in ki jih je mogoče uveljavljati kot pritožbeni razlog (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), temveč je navedla nova dejstva, na podlagi katerih se je zavzemala za odlog izvršbe za tri mesece. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijani sklep preizkusilo le glede obstoja kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Ob tem je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka. Prav tako pa je v zvezi z odločitvijo o zavrnitvi dolžničinega predloga za odlog, ki jo je utemeljilo na ugotovitvi, da pogoji za odlog izvršbe na predlog dolžnika, določeni v prvem in drugem odstavku 71. členu ZIZ, niso podani, pravilno uporabilo določbe materialnega prava.

6. 71. člen ZIZ določa dva sklopa razlogov, na podlagi katerih lahko sodišče na predlog dolžnika odloži izvršbo. Na podlagi prvega odstavka 71. člena ZIZ lahko sodišče izvršbo odloži, če dolžnik izkaže, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki lahko brez odloga nastane upniku, ter če je hkrati podan eden od primerov, ki so našteti v točkah 1. do 12. prvega odstavka 71. člena ZIZ. Na podlagi drugega odstavka 71. člena ZIZ pa lahko sodišče izvršbo odloži ne glede na pogoje, določene v prvem odstavku 71. člena ZIZ, če so podani v tem odstavku opredeljeni posebej upravičeni razlogi.

7. Dolžnica je svoj predlog za odlog izvršbe, o katerem je z izpodbijanim sklepom odločilo sodišče prve stopnje, utemeljevala z naslednjimi navedbami: - da v času že prehodno dovoljenega odloga, ki je bil dovoljen do 25. 5. 2021, ni mogla poplačati dolga, ker je prišla korona in je njen brat kot možen kupec in porok za njen kredit v Avstriji izgubil službo, tudi njeni načrti za dodatno delo v zetovi restavraciji pa se niso izšli, - da v hiši na parceli xxx 236, na kateri ima ¼ delež, na katerega teče izvršba, dolžnica ne prebiva in zanjo ne skrbi, v hiši pa prebiva njena mati, ki s svojo pokojnino nima možnosti odkupa dolžničinega deleža, - da se situacija dolžnice popravlja, saj s 1. 7. 2021 zapira svoj s.p. in njen dolg ne bo več naraščal, s sorodniki pa je dogovorjena, da bodo šli za poroka za kredit takoj, ko bo lahko plačevala obrok, kar bo, če se vse srečno izteče, v juliju 2021, - da nujno potrebuje še eno priložnost, da ohrani dom in mir svoji materi, - da je njen dolg vpisan v zemljiško knjigo kot hipoteka, s katero je upnik zavaroval terjatev, drugih dolgov pa nima in je bila vse življenje redni plačnik davkov in prispevkov ter nikoli ni prosila za kakršno koli denarno pomoč ali odpis.

8. Kot je izhajajoč iz navedb dolžnice, podanih v predlogu za odlog, pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, dolžnica ni izkazala pogojev za odlog iz prvega odstavka 71. člena ZIZ, saj ni niti zatrjevala obstoja katerega od primerov iz 1. do 12. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ in tudi ne, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpela nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo.

9. Sodišče prve stopnje je nadalje tudi pravilno ugotovilo, da dolžnica tudi ni izkazala obstoja posebno upravičenih razlogov iz drugega odstavka 71. člena ZIZ, pri čemer pritožbeno sodišče k razlogom, ki jih je navedlo že sodišče prve stopnje in ki jih pritožbeno sodišče kot pravilne povzema, še dodaja:

10. Ker nepremičnina, katere ¼ delež je predmet prodaje v tem izvršilnem postopku, ni dolžničin dom, prav tako pa niso podane okoliščine iz 2. ali 3. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ, bi morala dolžnica izkazati obstoj drugih upravičenih razlogov za odlog izvršbe (4. točka prvega odstavka 71. člena ZIZ). Dolžnica je v postopku na prvi stopnji odlog utemeljevala zlasti z navedbo, da do izteka prvotno dovoljenega odloga, tj. 25. 5. 2021, terjatve ni uspela poplačati, da pa bo v prihodnje (predvidoma julija 2021) uspela najti zaposlitev in si s pomočjo sorodnikov zagotoviti kredit za poplačilo terjatve. Vendar pa je dolžnica v zvezi s tem podala zgolj pavšalne, nekonkretizirane in dokazno nepodprte navedbe. Tako ni niti navedla, kje naj bi se zaposlila in katere konkretne osebe naj bi ji bile pripravljene pomagati pri pridobitvi kredita za poplačilo terjatve upnika, glede teh dejstev pa tudi ni ponudila nobenih dokazov.

11. Velika verjetnost popolnega poplačila terjatve v trimesečnem obdobju, za katero se v primerih iz 4. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ na podlagi šestega odstavka 74. člena ZIZ izvršba lahko odloži, bi sicer lahko bila posebej upravičen razlog za odlog izvršbe. Končni namen izvršbe na nepremičnine namreč ni prodaja nepremičnine, ampak poplačilo upnika. Če je zelo verjetno, da bo poplačilo v kratkem času, v katerem tudi izvršba na nepremičnine sicer ne bi bila realizirana, mogoče doseči brez posega na dolžnikove nepremičnine, upoštevaje tudi dejstvo, da je izvršba na nepremičnine neizogibno povezana z relativno visokimi stroški cenitve, ki nenazadnje znižujejo poplačilo glavne terjatve upnika iz sredstev, dobljenih s prodajo nepremičnine, takšno dejstvo po prepričanju pritožbenega sodišča lahko predstavlja posebej upravičen razlog za odlog izvršbe. Vendar pa dolžnica dejstev v tej smeri, kot že obrazloženo, ni niti substancirano zatrjevala.

12. Kot posebej upravičenega razloga za odlog izvršbe pa ni mogoče upoštevati (zgolj) dejstva, da v nepremičnini (hiši), katere ¼ delež je predmet izvršbe, prebiva dolžničina mati. V zvezi s tem namreč dolžnica razen nesubstanciranega sklicevanja na eventualno možnost poplačila terjatve ni navedla nobenih dejstev, iz katerih bi izhajalo, da v zvezi z bivanjem njene matere obstajajo konkretne kratkotrajne okoliščine, zaradi katerih bi bilo upravičeno izvršbo odložiti za predlagano obdobje.

13. Dolžnica je v pritožbi navedla še dodatna dejstva, s katerimi je utemeljevala predlagani odlog, ki jih v predlogu za odlog, o katerem je odločalo sodišče prve stopnje, ni navedla (o tem, da v času korone ni prejemala nadomestila, da ni bila upravičena do zdravstvenega varstva, da ji ne teče delovna doba). Ker dolžnica z ničemer izkazala, da teh dejstev ni mogla navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje, gre za pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi ne sme upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Pritožbeno sodišče pa k temu zgolj pripominja, da tudi ta dejstva ne predstavljajo posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe po drugem odstavku 71. člena ZIZ.

14. K temu pritožbeno sodišče še dodaja, da je od vložitve predloga za odlog do izdaje tega sklepa preteklo že skoraj pol leta, tj. skoraj celotno obdobje, za katerega je dolžnica v predlogu za odlog predlagala odlog izvršbe. Prav tako je od vložitve njene pritožbe, v kateri se je zavzemala za odlog izvršbe za tri mesece (30. 6. 2021), do izdaje tega sklepa preteklo že več kot tri mesece. V vsem tem obdobju se izvršba na dolžnici lasten delež na nepremičnini zaradi postopka odločanja o odlogu dejansko ni izvajala in je bila _de facto_ odložena. Dolžnici je bilo tako ne glede na zavrnitev predloga za odlog v tem obdobju dejansko omogočeno, da poišče vire za poplačilo terjatve (kar naj bi ji po njenih zagotovilih uspelo do julija 2021) in se izogne prodaji njej solastnega deleža nepremičnine.

15. Po obrazloženem je sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).