Jedro

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu glede obstoja insolventnosti svojo odločitev oprlo na zakonsko domnevo o trajnejši nelikvidnosti, v presojo insolventnosti kot stanja, ki je nastal kot posledica prezadolženosti, pa se ni spuščalo. S tem je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, na kar sedaj pravilno opozarja pritožba.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnico B. A. 2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila dolžnica iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja (2. in 3. točka 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu ugodi oziroma sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da dolžnica ni zaposlena, prejema mesečno 300,00 EUR socialnih transferjev, nima premoženja in ima le enega upnika, ki mu dolguje 761,99 EUR. Nadalje je navedlo, da je glede na določbo 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP pri dolžniku, ki je potrošnik, vzpostavljena izpodbojna domneva trajnejše nelikvidnosti, če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev oz. če dolžnik ni zaposlen in njegove obveznosti presegajo 1.000 EUR. Ker dolžnica, ki je potrošnica, ni zaposlena in je izkazala le dolg v višini 761,99 EUR, kar ne presega 1.000 EUR, je sodišče prve stopnje presodilo, da insolventnost dolžnice glede na določbo 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP ni podana, zato je predlog za začetek stečaja zavrnilo.

5. Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP). Dolžnica je dne 6. 1. 2020 na naroku vložila predlog za začetek osebnega stečaja in predlog za odpust obveznosti. Postopek za odpust obveznosti se izvede znotraj postopka osebnega stečaja (drugi odstavek 397. člena ZFPPIPP). Dolžnik, ki je predlagatelj postopka osebnega stečaja, kot je v konkretnem primeru, mora v predlogu zatrjevati, da je insolventen in predložiti dokazila o zatrjevani insolventnosti, ker se določba prvega odstavka 234. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja ne uporablja (1. točka drugega odstavka 383. člena ZFPPIPP). Na naroku za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja sodišče sprejme na zapisnik dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja, poročilo o stanju dolžnikovega premoženja v skladu s petim odstavkom 384. člena ZFPPIPP in predlog za odpust obveznosti (2. točka prvega odstavka 383. a člena ZFPPIPP).

6. Na podlagi poročila o dolžnikovem finančnem stanju mora sodišče presoditi ali je dolžnik insolventen in na podlagi te presoje odločiti o začetku stečajnega postopka (četrti odstavek 383. člena ZFPPIPP). Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik v daljšem časovnem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost) ali postane dolgoročno plačilno nesposoben (prvi odstavek 14. člena ZFPPIPP). Dolžnik ki ni kapitalska družbe, je prezadolžen in s tem insolventen, če je vrednost njegovega premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti (1. točka tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP). Stanje insolventnosti je torej podano v obeh primerih.

7. V konkretnem primeru je dolžnica, ki ima položaj potrošnice, v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja in za začetek postopka odpusta obveznosti glede premoženjskega stanja zatrjevala, da nima drugega premoženja kot 22 let star avto, da je brez zaposlitve, s številnimi zdravstvenimi težavami, stara 57 let, nima dohodkov, razen 300 EUR letno (in ne mesečno, kot je to navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu) socialne pomoči ter jo v celoti preživlja njen mož. Glede obveznosti pa, da ima le obveznost do enega upnika v višini glavnice 761,99 EUR. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu glede obstoja insolventnosti svojo odločitev oprlo na zakonsko domnevo o trajnejši nelikvidnosti, v presojo insolventnosti kot stanja, ki je nastal kot posledica prezadolženosti, pa se ni spuščalo. S tem je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, na kar sedaj pravilno opozarja pritožba.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje v celoti razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje v zvezi z zatrjevano prezadolženostjo ponovno ugotovi ali je dolžnica morda insolventna. Upoštevaje dejstvo, da pa nima nobenega premoženja za poplačilo upnikov, pa naj v zvezi s predlogom za začetek postopka odpusta obveznosti, ki se lahko izvede le znotraj postopka osebnega stečaja (drugi odstavek 397. člena ZFPPIPP) še presodi, ali bi ta učinkoval na njene zatrjevane obveznosti.