Jedro

Postopek odločanja o spremembi preživnine je namreč po ustaljeni sodni praksi dvofazen: najprej sodišče ugotovi, ali so se za določitev preživnine pomembne okoliščine na strani zavezancev (staršev) ali upravičencev (otrok) toliko spremenile, da terjajo prilagoditev višine z izvršilnim naslovom določene preživnine, nato pa mora preživnino na novo določiti v sorazmerju z zmožnostmi vsakega izmed preživninskih zavezancev in potrebami preživninskega upravičenca.

Predlagatelj predlog za znižanje preživnine utemeljuje z navedbami o po njegovem neprimerni skrbi mame za A. Ker to, tudi če bi bilo izkazano, po zakonu ni razlog za znižanje preživnine, je predlagateljev predlog neodpravljivo nesklepčen in je odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predloga materialnopravno pravilna.

Oba starša sta dolžna preživljati mld. A. po svojih najboljših močeh, preživninska obveznost je prioritetna in so neutemeljena pričakovanja pritožnika, da bi ob nespremenjenih potrebah otroka in zmožnostih staršev za preživljanje otroka svojo finančno stisko reševal z znižanjem preživnine. Znižanje sredstev za preživljanje otroku prav gotovo ni v korist, sodišče pa mora v vseh postopkih v družinskih zadevah ves čas paziti na koristi otrok.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Predlagatelj je dolžan plačati 74,66 EUR stroškov pritožbenega postopka v proračun Republike Slovenije, na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. SI56 0110 0637 0421 877, s sklicem na številko ... (koda namena GOVT, namen: vračilo po odločbi Bpp 000/2019), v roku 15 dni od prejema tega sklepa, od tedaj dalje do plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlagateljev zahtevek za znižanje preživnine 200 EUR mesečno, ki je bila dogovorjena dne 30. 9. 2016 med predlagateljem in zakonito zastopnico nasprotnega udeleženca s sodno poravnavo pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani N 491/2016, na 130,00 EUR mesečno. Predlagatelju je naložilo v plačilo stroške postopka.

2. V laični pritožbi predlagatelj navaja, da je predlog za znižanje preživnine vložil, ker zakonita zastopnica ne skrbi primerno za otroka in ne zaradi spremenjenih materialnih okoliščin. Otrok prihaja k njemu slabo oblečen, brez zdravstvene izkaznice in zobne krtačke. Tudi prehranjuje ga zakonita zastopnica slabo. Bivša partnerka manipulira in igra žrtev, pri tem pa trpi otrok. Predlog je vložil v upanju na strokovno pomoč, zadeva pa je skrenila in namesto olajšanja finančne stiske je dosegel še poslabšanje, saj si je "prislužil" še dodatne stroške v višini skoraj enomesečne preživnine. To pomeni dodatno prikrajšanje tudi za otroka, saj če zase nima, kako naj potem nudi sinu. Vse javne institucije so na strani bivše partnerke in že v osnovi je vsak njegov poskus obsojen na propad. Pojasnjuje svoje videnje odnosa z bivšo partnerko ter njenih osebnostnih značilnosti. Hoče uradno znižanje preživnine, ker sredstva, ki jih nakazuje, niso smotrno porabljena v dobro otroka. Čuti se depriviligiranega, ker bi moral predložiti dokaze o spremembah, bivši partnerki pa se slepo zaupa. Tudi mati otroka bi morala predložiti dokazila o svojih trditvah glede stroškov. Otrok pri njem preživi šest dni na mesec, kar je 20 %, pa mati za ta čas ne prispeva ničesar, niti oblačil. To pomeni, da sam prispeva precej več kot 55 %. Dodaja, da je treba življenjski slog prilagoditi dohodkom in ne obratno. Prosi za oprostitev plačila stroškov, ker bi bilo v nasprotnem primeru njegovo finančno stanje močno ogroženo.

3. Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril. Meni, da je izpodbijana odločitev pravilna; pritožba je neutemeljena in naj jo pritožbeno sodišče zavrne. Trditve o slabi skrbi za nasprotnega udeleženca niso resnične. Za znižanje preživnine ni realnih okoliščin, dejansko želi predlagatelj s postopkom le škoditi bivši partnerki, skrb za A. je drugotnega pomena. Priglaša stroške z odgovorom na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Preživnina za mld A. je bila dogovorjena s sodno poravnavo. Sodna poravnava je izvršilni naslov (17. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju). Predpostavke za spremembo višine z izvršilnim naslovom določene preživnine določa zakon: skladno s prvim odstavkom 197. člena Družinskega zakonika (DZ) se višina z izvršilnim naslovom določene preživnine lahko spremeni le, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Da so se po sklenitvi sodne poravnave spremenile potrebe mld. A. ali pa zmožnosti staršev – zavezancev za preživljanje otroka, predlagatelj ne zatrjuje. Predlog za znižanje preživnine utemeljuje z navedbami o po njegovem neprimerni skrbi mame za A. Ker to, tudi če bi bilo izkazano, po zakonu ni razlog za znižanje preživnine, je predlagateljev predlog neodpravljivo nesklepčen in je odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predloga materialnopravno pravilna. Že sodišče prve stopnje je predlagatelju pravilno pojasnilo, da njegove navedbe o neustrezni skrbi mame za sina niso pravno relevantne. Ker niso pomembne za odločitev, tudi višje sodišče na pritožbene navedbe glede skrbi za A. ne bo odgovarjalo.

6. Tudi navedbe o neustrezno porazdeljenem preživninskem bremenu ne terjajo odgovora. Šele ko bi bilo izkazano, da so se okoliščine, ki vplivajo na odmero višine preživnine, bistveno spremenile, bi sodišče na novo presojalo porazdelitev preživninskega bremena med staršema. Postopek odločanja o spremembi preživnine je namreč po ustaljeni sodni praksi dvofazen: najprej sodišče ugotovi, ali so se za določitev preživnine pomembne okoliščine na strani zavezancev (staršev) ali upravičencev (otrok) toliko spremenile, da terjajo prilagoditev višine z izvršilnim naslovom določene preživnine, nato pa mora preživnino na novo določiti v sorazmerju z zmožnostmi vsakega izmed preživninskih zavezancev in potrebami preživninskega upravičenca.

7. V predlagalnih nepravdnih postopkih veljajo glede navajanja dejstev in predložitve dokazov pravila Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Skladno s 7. in 212. členom ZPP morajo stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Trditveno in dokazno breme določa materialno pravo, v obravnavanem primeru je to prvi odstavek 197. člena DZ. Na predlagatelju, ki je podal zahtevo za znižanje preživnine, je trditveno in dokazno breme o spremenjenih preživninskih potrebah mld. A. ali spremenjenih zmožnostih staršev za preživljanje otroka. Sodišče prve stopnje je trditveno in dokazno breme porazdelilo skladno z navedenim in se pritožnik neupravičeno počuti depriviligiranega.

8. V postopkih, v katerih se določa o preživnini za otroka, ni mesta za reševanje sporov med bivšima partnerjema. Oba starša sta dolžna preživljati mld. A. po svojih najboljših močeh, preživninska obveznost je prioritetna1 in so neutemeljena pričakovanja pritožnika, da bi ob nespremenjenih potrebah otroka in zmožnostih staršev za preživljanje otroka svojo finančno stisko reševal z znižanjem preživnine. Znižanje sredstev za preživljanje otroku prav gotovo ni v korist, sodišče pa mora v vseh postopkih v družinskih zadevah ves čas paziti na koristi otrok. Zato glede na pritožbene navedbe in navedbe v odgovoru na pritožbo opozarja, da bosta starša v korist mld. A. največ storila s tem, da prenehata z medsebojnim obtoževanjem.

9. Do oprostitve plačila svojih stroškov postopka je upravičena stranka, ki pravočasno poda ustrezen predlog in ob izpolnjevanju pogojev, določenih v Zakonu o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Pritožnik za brezplačno pravno pomoč očitno ni zaprosil. Sicer pa se v okviru brezplačne pravne pomoči stranko lahko oprosti le plačila stroškov postopka, ki jih mora ta stranka plačati tekom postopka (prim. peti odstavek 26. člena ZBPP), ne pa plačila stroškov nasprotne stranke.

10. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). V postopkih, ki tečejo v zvezi z preživljanjem otroka, odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku. Ker je pritožbeni postopek tekel v izključnem interesu predlagatelja, ki s pritožbo ni uspel, mora nasprotnemu udeležencu povrniti potrebne stroške pritožbenega postopka. Te je sodišče odmerilo na podlagi predloženega stroškovnika in skladno z Odvetniško tarifo (OT), Zakonom o odvetništvu (ZOdv) in ZBPP. Odvetniška nagrada za odgovor na pritožbo je 200 točk (7. alineja tar. št. 18 OT v zvezi s 1. točko tar. št. 21 OT), kar ob vrednosti točke 0,6 EUR znaša 120,00 EUR, materialni stroški skladno z 11. členom OT znašajo 2,40 EUR, DDV pa 26,93 EUR. Skupaj je to 149,33 EUR. Ker je nasprotnega udeleženca zastopala odvetnica na podlagi odločbe o odobreni brezplačni pravni pomoči za sestavo in vložitev odgovora na pritožbo (odločba Bpp 3355/2019), je predlagatelj na podlagi petega odstavka 17. člena ZOdv v zvezi s 46. členom ZBPP polovico tega zneska dolžan povrniti v korist proračuna.

1 Prim. npr. sodbo VSL IV Cp 600/2019.