Jedro

V izrečenem ukrepu ni bilo navedeno, da je časovni trenutek začetka veljavnosti izrečenih ukrepov za varstvo pred nasiljem vročitev sklepa nasilnežu, kar pomeni, da je (ex parte izdani) sklep začel veljati takoj, kar je tudi edino logično, saj se ukrep izreče, ker je treba žrtev nujno, torej takoj, zaščititi. Tudi ni logično, da bi časovno sklep za udeležence veljal različno (tudi žrtev se mora zavedati njegove časovne omejenosti), povsem možno pa je, da ga različni udeleženci prejmejo v različnem časovnem trenutku.

Za podaljšanje ukrepov morajo biti podani enaki razlogi kot za njihov izrek, torej povzročanje nasilja s telesno poškodbo žrtve ali prizadejanjem škode na njenem zdravju, ali drugačen protipraven poseg v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice, poleg tega pa mora biti izkazano še, da že izrečeni ukrepi niso zalegli.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Udeleženci sami krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Prva predlagateljica in nasprotni udeleženec sta nekdanja zakonca, druga predlagateljica pa je njuna hči, roj. ... 2010. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi 31. 7. 2020 izreklo ukrepe zaradi preprečevanja nasilja v družini in nasprotnemu udeležencu za 12 mesecev prepovedalo vstopiti v stanovanje na naslovu ..., kjer se predlagateljici nahajata, in se jima približevati na manj kot sto metrov. Prepovedalo mu je tudi navezovati stike z njima na daljavo.

2. Tukajšnje pritožbeno sodišče je 3. 3. 2021 s sklepom IV Cp 201/2021 odločitev o ukrepih za varstvo prve predlagateljice razveljavilo in predlog glede nje zavrnilo, glede druge predlagateljice pa izrečene ukrepe skrajšalo na 4 mesece, kar pomeni, da so prenehali veljati 1. 12. 2020 (oz. po razumevanju nižjega sodišča najkasneje 29. 12. 2020, glej 15. točko obrazložitev izpodbijanega sklepa).

3. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagateljic z dne 22. 3. 2021 za podaljšanje izrečenih ukrepov, ker naj bi nasprotni udeleženec 1. 1. 2021 preko svoje partnerke navezal stik z njima, potem pa še fizično 15. in 17. 1. 2021, ko naj bi na drugo predlagateljico tudi močno vpil. 4. Zoper sklep se druga predlagateljica pritožuje, predlaga njegovo spremembo oz. razveljavitev ter opredeljuje svoje pritožbene stroške. Sodišču prve stopnje očita kršitev določb postopka, ker je ni zaslišalo, češ da je stara šele 10 let, kar ne drži, saj je stara 12 let. Zaslišanje tudi ni isto kot sposobnost samostojno opravljati procesna dejanja. V posledici tega naj bi bilo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, saj bi šele druga predlagateljica lahko povedala, kako jo je bilo ob opisanih dogodkih strah. Sodišče bi moralo izvesti tudi druge dokaze, in sicer opraviti poizvedbe pri psihologinji. Pritožnica trdi, da je nasprotni udeleženec kršil sklep sodišča in da z izpodbijano odločitvijo ostaja brez minimalnega varstva pred nasiljem, kar ji ni v korist in je v nasprotju z določbami Družinskega zakonika, Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) in Konvencijo o otrokovih pravicah.

5. Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril, predlaga njeno zavrnitev ter opredeljuje pritožbene stroške.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Ukrepi, izrečeni nasprotnemu udeležencu 31. 7. 2020, so veljali 4 mesece, torej do 1. 12. 2020. Po tem so nehali veljati. ZPND ukrepe, ki jih sodišče lahko izreče zaradi prepovedi nasilnih dejanj, časovno omejuje, hkrati pa določa, da pravna sredstva zoper sklep o izrečenem ukrepu, ugovor in pritožba, niso suspenzivna, ne zadržijo izvršitve (3. odst. 22d. čl. in 3. odst. 22f. čl. ZPND). V izrečenem ukrepu ni bilo navedeno, da je časovni trenutek začetka veljavnosti izrečenih ukrepov za varstvo pred nasiljem vročitev sklepa nasilnežu, kar pomeni, da je (_ex parte_ izdani) sklep začel veljati takoj, kar je tudi edino logično, saj se ukrep izreče, ker je treba žrtev nujno, torej takoj, zaščititi. Tudi ni logično, da bi sklep za udeležence veljal časovno različno (tudi žrtev se mora zavedati njegove časovne omejenosti), povsem možno pa je, da ga udeleženci prejmejo v različnem časovnem trenutku.

8. Brez dvoma ukrepi v mesecu januarju 2021 niso več veljali in zato jih nasprotni udeleženec s tem, ko naj bi se hčeri dvakrat približal (15. in 17. januarja) ni kršil, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, kar je bil ključni razlog za zavrnitev predloga za podaljšanje izrečenih ukrepov.

9. Po 3. odst. 19. čl. ZPND lahko žrtev poda predlog za podaljšanje trajanja izrečenega ukrepa pred iztekom roka, za katerega je bil ukrep izrečen. Predlagateljica pa je predlog podala že po njihovem izteku. S sklepom pritožbenega sodišča, ki je izrečene ukrepe skrajšal, se je seznanila 11. 3. 2021. Iz povedanega sledi, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene kršitve, ko ni izvajalo dokazov za ugotavljanje zatrjevane kršitve izrečenih ukrepov.

10. Za podaljšanje ukrepov morajo biti sicer podani enaki razlogi kot za njihov izrek, torej povzročanje nasilja s telesno poškodbo žrtve ali prizadejanjem škode na njenem zdravju, ali drugačen protipraven poseg v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice (1. odst. 19. čl. ZPND), poleg tega pa mora biti izkazano še, da že izrečeni ukrepi niso zalegli.

11. Pritožbeno sodišče soglaša tudi z oceno, da zgolj navedba o vpitju nasprotnega udeleženca ob srečanju s predlagateljico sama po sebi ni dovolj za verjeten izkaz novega nasilja takšne in intenzivnosti, ki bi terjalo izrek novih ukrepov. Dokaz z zaslišanjem mladoletne predlagateljice zato utemeljeno ni bil izveden. Glede na rojstne podatke (... 2010) je ta stara 11 let (ne 10 ne 12). V največjo korist otroka take starosti je ustaljena praksa, da se z njim po potrebi pogovori strokovno usposobljena oseba. Vendar je, kot rečeno, sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko dokazov (tudi z opravo poizvedb, kar očita pritožba) ni izvajalo, glede na to, da je bil predlog za podaljšanje ukrepov vložen po izteku njihove veljavnosti, da ni izkazano, da bi nasprotni udeleženec ukrepe kršil, novo domnevno zatrjevano nasilje pa je bilo opisano preveč pavšalno.

12. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. tč. 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 8. tč. 22.a člena ZPND.