Jedro

Kot je materialnopravno pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je pravno sredstvo za vračilo nepremičnine pri izjalovljeni pogodbeni podlagi izbrisna tožba po 243. členu ZZK-1. V obravnavani zadevi tožba na ugotovitev lastninske pravice ne predstavlja ustreznega pravnega sredstva, zaradi česar je sodišče prve stopnje postavljeni ugotovitveni zahtevek kot nesklepčen pravilno zavrnilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sta dolžni kriti vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke za ugotovitev, da je lastnica posameznega dela št. 1. v stavbi ... k.o. ... (ID 0000) do celote (I. točka izreka) in odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 2.623,00 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi. Podrejeno predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Tožnica je bila kot dejanska lastnica dolžna v skladu s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani V P 1688/2000 z dne 3. 3. 2003 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1088/2003 z dne 14. 1. 2004 z drugim tožencem skleniti prodajno pogodbo za obravnavano stanovanje. Na podlagi navedene pravnomočne sodbe in kasneje darilne pogodbe med drugo tožencem in prvo toženko z dne 7. 4. 2004 se je v zemljiško knjigo kot lastnica vpisala prva toženka, ki ji je drugi toženec stanovanje podaril pred prejemom odločitve Vrhovnega sodišča RS, ki je 2. 3. 2006 zahtevek na sklenitev prodajne pogodbe zavrnilo. Na podlagi tega so bile finančne obveznosti urejene in realizirane s Sporazumom o izvensodni poravnavi z dne 27. 10. 2006, ki pa ni bil notarsko overjen, zato ga ni mogoče realizirati v zemljiški knjigi. Dejansko lastništvo tožnice na navedenem stanovanju nikoli ni bilo vprašljivo, tudi M. je podala izjavo, da nikoli ni bila lastnica stanovanja.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je tožnica zoper toženi stranki vložila tožbo na ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini, ki v naravi predstavlja stanovanje na ..., glede katerega je bila tožnica na podlagi pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani V P 1688/2000 z dne 3. 3. 2003 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1088/2003 z dne 14. 1. 2004 dolžna z drugim tožencem skleniti prodajno pogodbo. Na podlagi navedenih sodb in darilne pogodbe med obema tožencema z dne 7. 6. 2004 je v zemljiški knjigi pri navedeni nepremičnini kot lastnica vpisana prva toženka. Kasneje je Vrhovno sodišče RS s sodbo II Ips 422/2004 z dne 2. 3. 2006 razsodilo, da se prej navedeni sodbi sodišča prve in druge stopnje spremenita tako, da se tožbeni zahtevek drugega toženca za sklenitev prodajne pogodbe zavrne.

6. Tožnica zahteva vrnitev danega zaradi odpadle pravne podlage. Kot je materialnopravno pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je pravno sredstvo za vračilo nepremičnine pri izjalovljeni pogodbeni podlagi izbrisna tožba1 po 243. členu Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). V obravnavani zadevi tožba na ugotovitev lastninske pravice ne predstavlja ustreznega pravnega sredstva, zaradi česar je sodišče prve stopnje postavljeni ugotovitveni zahtevek kot nesklepčen pravilno zavrnilo.

7. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

8. Tožnica s pritožbo ni uspela, odgovor na pritožbo, ki ni prispeval k hitrejši rešitvi zadeve, pa ne predstavlja potrebnega izdatka, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da sta pravdni stranki dolžni kriti vsaka svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 155. in 165. členom ZPP).

1 T. Pavčnik: Izbrisna tožba (analiza prakse Višjih sodišč) Pravosodni bilten 2012/1, stran 171