Jedro

ZIZ ne omogoča zavarovanja na terjatvah.

Ker gre za izoliran zemljiški dolg, zemljiški dolg ne pomeni obstoja pravice dolžnika, na kateri bi bila lahko ustanovljena zastavna pravica.

ZIZ omogoča pridobitev prisilne zastavne pravice tako v postopku izvršbe kot v postopku zavarovanja. Razlika med obema postopkoma je le v tem, da postopek izvršbe upniku omogoča tudi poplačilo, medtem ko ima postopek zavarovanja na prvem mestu stvarnopravno zavarovanje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

II. Upnik sam krije pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo upnikov predlog za zavarovanje z zastavno pravico.

2. Upnik se je zoper sklep pritožil iz vseh pritožbenih razlogov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.

5. Najprej višje sodišče ugotavlja, da je o nedopustnosti zavarovanja z zastavno pravico na zemljiškem dolgu, ustanovljenem na nepremičninah ID znak 000 (Dn št. 444) in ID znak 001 (Dn št. 555), in tozadevno izdanih dveh zemljiških pismih, že pravnomočno odločeno (iz razloga, da zavarovanja na zemljiškem dolgu in pismu ni dopustno ustanoviti). Upnik je poskusil v tem postopku ponovno doseči zavarovanje na omenjenih predmetih, čeprav je že pravnomočno odločeno, da tako zavarovanje s prisilno zastavno pravico ni možno (smiselna uporaba drugega odstavka 319. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ; to bi bil tudi pritožbeni razlog absolutno bistvene kršitve določb postopka iz 12. točke 339. člena ZPP, na katero pazi sodišče po uradni dolžnosti, glede na določbo drugega odstavka 350. člena ZPP). Okrajno sodišče v Ljubljani je v zadevi Z 183/2013 (sklep z dne 18. 6. 2013; priloga A3), ki jo je iz teh razlogov potrdilo Višje sodišče v Ljubljani v zadevi III Ip 5440/2013 (sklep z dne 11. 12. 2013), navedlo, da zavarovanje na tem predmetu ni možno glede na določbo 240. člena ZIZ. Višje sodišče je v citirani odločbi nadalje navedlo, da zemljiški dolg pomeni neakcesorno zastavo nepremičnine, je instrument za zavarovanje, s katerim lastnik zemljišča zavaruje lasten ali tuj dolg. Ker gre tudi v tem primeru za izoliran zemljiški dolg, kot izhaja iz predloga za zavarovanje, pa tudi iz navedb v pritožbi ne izhaja drugače, zemljiški dolg ne pomeni obstoja pravice dolžnika, na kateri bi bila lahko ustanovljena zastavna pravica.

6. Povsem pravilno je razlogovanje sodišča prve stopnje, da zakon (ZIZ) v prvem odstavku 240. člena izrecno omejuje oblike zavarovanja tako, da so dopustna samo zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini in premičnini (poleg zavarovanja z začasno in predhodno odredbo). Višje sodišče ne sprejema pritožbe, da je s tako razlago zakonskega teksta kršena upnikova ustavna pravica do učinkovitega sodnega varstva, kar je sicer sestavni del ustavne pravice iz 23. člena Ustave RS. Zakonodajalec je v tem delu omejil možnost sredstev zavarovanja - sredstev zavarovanja na ostalih predmetih (na primer terjatvah) niti ne določa. Sodišče sodi na podlagi Ustave in zakona (125. člen Ustave), zato je na citirano določbo ZIZ vezano. Ne drži pa, da je zato omejena možnost učinkovite uveljavitve upnikove terjatve (23. člen Ustave), saj se navedena določba nanaša le na zavarovanje, medtem ko je izvršba dopustna tudi z ostalimi sredstvi, s tem pa tudi na predmete, ki niso nepremičnine ali premičnine. Pritožbeno sklicevanje na določbo 241. člena ZIZ ni utemeljeno, ker ta določba ne omejuje sredstev zavarovanja, temveč predmete zavarovanja (torej znotraj dopustnih sredstev).

7. Tudi na pritožbena izvajanja, ki se nanašajo na zmotno uporabo materialnega prava v zvezi z razlago narave zemljiškega pisma (upnik poudarja, izhajajoč iz 18. in 19. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ, da gre v tem delu za premičnino), je višje sodišče v zadevi III Ip 5440/2013 že pojasnilo, da ne gre za premičnino; tudi sedaj pa poudarja, da se sicer lahko ustanovi zastavna pravica na vrednostnem papirju, pri čemer pa gre za zastavitev pravice iz vrednostnega papirja, ne pa za zastavitev same listine. Ni utemeljeno pritožbeno sklicevanje upnika na določbo 108. člena ZIZ, ki določa rubež denarne terjatve, ki izhaja iz vrednostnega papirja, saj se ta določba ZIZ uporablja takrat, ko je dolžnik upnik iz takega vrednostnega papirja in gre za terjatev, ki jo ima dolžnik do svojega dolžnika (v smislu tega postopka dolžnikovega dolžnika). Že je bilo pojasnjeno, da gre v tem primeru, glede na pritožbene navedbe, še vedno za izoliran zemljiški dolg.

8. Višje sodišče tudi v celoti sprejema razloge, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo glede pravnega interesa za opravo zavarovanja, saj se na vse predmete zavarovanja že opravlja izvršba In 771/2013 pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani. To tudi po pritožbi ni sporno.

9. Potrebno je upoštevati, da ZIZ omogoča pridobitev prisilne oziroma sodne zastavne pravice tako v postopku izvršbe kot tudi v postopku zavarovanja. Razlika med obema postopkoma je le v tem, da postopek izvršbe omogoča upniku tudi poplačilo, medtem ko ima postopek zavarovanja na prvem mestu stvarnopravno zavarovanje (to je tudi njegov končni cilj). Po vsebini upravičenj, ki so značilna za zastavno pravico, pa se prisilni zastavni pravici, pridobljeni v postopku izvršbe ali zavarovanja, v ničemer ne razlikujeta. V obeh primerih gre za enako kvalitetno jamstvo in je upnik zavarovan, da se bo lahko poplačal iz zastavljene stvari, na kateri ima nekdo drug lastninsko pravico, in to pred zastavnimi upniki, ki so pravico pridobili za njim, ter tudi v primeru, ko bo stvar po nastanku zastavne pravice odtujena novemu lastniku.(1) Različen je le način prenehanja tega stvarnopravnega jamstva, vendar pa to na (ne)dopustnost zavarovanja ne more vplivati. Dejstvo je, da že poteka izvršilni postopek, kjer je sodišče že dovolilo, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, pa celo že opravilo, vsa tista izvršilna dejanja, ki tudi hkrati pomenijo dejanja zavarovanja v tem predlaganem postopku. Kolikor pa upnik navaja, da utegne imeti pravni interes za ta postopek zavarovanja zato, ker utegne v postopku izvršbe, ki se že vodi, priti do ugoditve ugovoru zoper sklep o izvršbi in ustavitve izvršbe, pa višje sodišče temu ne sledi. To je le hipotetičen, v prihodnost postavljen primer, ki pa ne more vplivati na pravilnost odločitve; pri čemer višje sodišče poudarja, da je formalna procesna predpostavka za oba postopka ista - obstoj izvršilnega naslova, isti pa so tudi ugovorni razlogi (prim. 239. člen ZIZ in 40., 55. ter 243. člen ZIZ). Zato tudi ne more biti utemeljena pritožba, da je sodišče prekršilo ustavne pravice in temeljne svoboščine iz 14., 22., 23., 25., 26. in 33. člena Ustave. Upnik ima možnost učinkovitega uveljavljanja svojih pravic s sredstvi izvršbe, ki se že izvajajo.

10. Končno tudi ni utemeljena pritožbena navedba, da sodišče ni v celoti odločilo o predlaganem zavarovanju. Nasprotno, sodišče je o predlaganem zavarovanju s prisilno zastavno pravico odločilo v celoti, pojasnilo pa je tudi, da bo o (kasneje) predlaganem zavarovanju z začasno odredbo (red. št. 3 in naslednje dopolnitve) odločalo v zadevi In 771/2013. 11. Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Odločitev o stroških temelji na petem odstavku 38. člena ZIZ.

Op. št. (1): Prim. Rijavec Vesna, Civilno izvršilno pravo, stran 230.