Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.

Ker revident ni izkazal, da zaradi posledic izpodbijane odločitve ne more več opravljati (drugega) dela, za katerega dostop do tajnih podatkov ni potreben, ni izkazal zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revident) vložila revizijo.

Glede dovoljenosti revizije uveljavlja obstoj razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

K I. točki izreka:

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, št. 0220-120/2013/4 z dne 8. 7. 2014, s katero je ta (po podatkih tožbe in izpodbijane sodbe) na podlagi 4. člena Zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (v nadaljevanju ZSOVA) in četrtega odstavka 25. c člena Zakona o tajnih podatkih (v nadaljevanju ZTP) odločila, da se revidentu prekliče dovoljenje za dostop do tajnih podatkov stopnje tajnosti STROGO TAJNO.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (npr. sklepi X Ips 346/2010 z dne 22. 12. 2010, X Ips 201/2011 z dne 7. 11. 2012, X Ips 42/2013 z dne 14. 3. 2013) mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

6. Revident navaja, da ima izpodbijana odločitev zanj zelo hude posledice, saj mu onemogoča reintegracijo, tj. nadaljevanje delovnega razmerja pri toženi stranki. Tožena stranka je namreč revidentu odpovedala pogodbo o zaposlitvi, v zvezi s katero teče sodni postopek, Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pa lahko revidentu v delovnem postopku ugodi zgolj pod pogojem, da revident razpolaga z ustreznim dovoljenjem za dostop do tajnih podatkov, saj je slednje pogoj za opravljanje dela pri toženi stranki. Revident še navaja, da je bil deležen hude medijske diskreditacije, da trpi zaradi dveh izrednih odpovedi pogodbe o zaposlitvi, da je izgubil službo in edini stalen vir prihodkov, da imata z ženo posojilo in stroške z otrokoma. Zadnjih 19 mesecev je prejemal denarno nadomestilo, sedaj pa tega ne prejema več.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča revident s svojimi navedbami ni izkazal obstoja zelo hudih posledic izpodbijane odločitve. Z izpodbijano odločitvijo namreč revidentu ni bila odpovedana pogodba o zaposlitvi, temveč mu je bilo preklicano dovoljenje za dostop do tajnih podatkov določene stopnje tajnosti. Izguba prihodkov torej ni posledica izpodbijane odločitve, temveč odločitve v drugem postopku. Revident poleg tega ni izkazal, da zaradi izpodbijane odločitve ne bi mogel več opravljati (drugega) dela, za katerega dostop do tajnih podatkov ni potreben (glej tudi sklep Vrhovnega sodišča X Ips 205/2012 z dne 23. 10. 2013), niti ni navedel in izkazal, da je njegovo preživljanje oziroma preživljanje njegove družine odvisno predvsem od njegove zaposlitve pri toženi stranki. Revident tudi ni navedel in izkazal, kako je zatrjevana medijska diskreditacija povezana z izpodbijano odločitvijo ter zakaj mu ta predstavlja zelo hudo posledico.

8. Ker revident torej ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

9. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s 154. členom Zakona o pravdnem postopku in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).