Jedro

Pravilna je ugotovitev, da ima razmerje med strankama vse elemente delovnega razmerja od 21. 4. 2018 dalje, in sicer delovnega razmerja za nedoločen čas.

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje svojo ugotovitev, da tožnik ne izpolnjuje pogoja izobrazbe, upoštevati tudi pri odločitvi, da je tožnik v delovnem razmerju na delovnem mestu glasbeni redaktor VI.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Toženka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj delovnega razmerja med strankama za nedoločen čas, skrajšani delovni čas ne delovnem mestu glasbeni redaktor VI od 21. 4. 2018 dalje (točka I izreka). Toženki je naložilo, da tožniku v roku 8 dni od 21. 4. 2018 dalje prizna vse pravice iz delovnega razmerja vključno s prijavo v obvezna zavarovanja in vpisom delovne dobe v matično evidenco ZPIZ, vse za skrajšani 20 urni delovni čas tedensko (točka II izreka) in mu v roku 8 dni obračuna in izplača plače, in sicer za obdobje od 21. 4. 2018 do 11. 1. 2019 glede na 23. plačni razred, za obdobje od 12. 1. 2019 do 31. 10. 2019 glede na 24. plačni razred, za obdobje od 1. 11. 2019 do 19. 12. 2022 glede na 25. plačni razred, za obdobje od 10. 12. 2022 do 31. 3. 2023 glede na 26. plačni razred in za obdobje od 1. 4. 2023 dalje glede na 27. plačni razred, vse za 20 ur tedensko ter tožniku izplača vsakomesečno razliko med neto plačo in izplačanim avtorskim honorarjem, skupaj z zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakega 15. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila (točka III izreka). Višji zahtevek za ugotovitev ničnosti podrejeno fiktivnosti vseh pogodb o naročilu avtorskega dela med strankama za obdobje od 1. 1. 2014 dalje; za priznanje delovnega razmerja pred 20. 4. 2018 s pripadajočimi pravicami iz delovnega razmerja; za ugotovitev obstoja delovnega razmerja na delovnem mestu glasbeni redaktor; za obračun ter plačilo nadomestila plače glede na 29. oziroma 31. plačni razred od 12. 1. 2019 dalje in za plačilo razlike nadomestila plače v znesku že izplačanih avtorskih plač, je zavrnilo (točka IV izreka). Zaradi umika tožbe na plačilo regresa za letni dopust za obdobje od leta 2014 do 2023 in odškodnine za neizkoriščeni letni dopust za leta 2014 do 2022 v znesku 5.000,00 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi, je postopek ustavilo (točka V izreka).

2. Toženka se pritožuje zoper ugodilni del sodbe in sklep iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Napačna je ugotovitev sodišča, da naj bi tožnik delal delo na delovnem mestu glasbeni redaktor VI, saj iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da tožnik ni opravljal bistvenih nalog tega delovnega mesta, ker ni pripravljal vsebinskih zasnov glasbenih oddaj niti ne izbora glasbe za opremljanje oddaje. Tožnik ni pripravljal glasbenih oddaj (razen v letu 2012, ko je bil sooblikovalec oddaj o A. in B. B. ter letos pri eni oddaji o B. B.), prav tako pa tudi ni pripravljal glasbe za opremljanje samostojnih oddaj. To izhaja iz izpovedi prič C. C., D. D. in še posebej iz izpovedi odgovornega urednika E. E. Tako iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da tožnik opravlja le eno vsebinsko nalogo delovnega mesta - opremljanje glasbenih pasov (izbor glasbe med posameznimi oddajami), ki je najbolj osnovna in enostavna naloga tega delovnega mesta. Ker je sodišče ugotovilo, da tožnik ne izpolnjuje pogoja izobrazbe in je to pri dajatvenem delu upoštevalo, bi moralo to upoštevati tudi pri odločitvi, da je tožnik v delovnem razmerju na delovnem mestu glasbeni redaktor VI. Pritožuje pa se tudi zato, ker sodišče ni odločilo o stroških postopka. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je skladno z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) preizkusilo izpodbijano delno sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje glede odločilnih dejstev, sprejelo pa je tudi materialnopravno pravilno odločitev.

5. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da tožnik za toženko opravlja delo na podlagi pogodb o naročilu avtorskega dela. Ob upoštevanju določbe 202. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/13 in nasl.) je presojalo tožnikov zahtevek le v nezastaranem delu od 21. 4. 2018 dalje, in sicer je glede na določbo 4. člena ZDR-1 ugotavljalo, ali so v razmerju med strankama podani vsi elementi delovnega razmerja iz te določbe. Ugotovilo je, da tožnik že dalj časa, kontinuirano in po vnaprej določenem razporedu, osebno opravlja delo za potrebe delovnega procesa toženke in da mora, kljub določeni ustvarjalni svobodi slediti navodilom toženke glede vsebine svojega dela. Navodilom toženke mora slediti tudi glede delovnega časa. Tožnik mora za vnaprej določene delovne dneve izbrati glasbo, tako tožnikova obveznost ni opravljanje dela na določen dan, ampak za določen dan, tako da ima kot rok določen dan, ko mora svoje opravljeno delo izročiti toženki. Ti roki so določeni z razporedom dela, ki ga pripravi odgovorni urednik. Delo opravlja v prostorih toženke, za kar je dobil v uporabo evidenčno kartico, s katero se ob prihodu in ob odhodu iz stavbe registrira. Od epidemije dalje lahko delo opravlja od doma preko oddaljenega dostopa, če pa bi želel, bi ga lahko opravljal neposredno v prostorih toženke. Delo opravlja z delovnimi sredstvi toženke po dodeljenem geslu, delo od doma pa na svojem računalniku, s katerim se poveže na programsko okolje toženke. Udeležuje se organiziranih izobraževanj toženke. Sodišče je ugotovilo, da tožnik delo opravlja v organiziranem delovnem procesu toženke in z njenimi delovnimi sredstvi, pod njenim nadzorom. O vsebini dela mora do s strani toženke določenega roka poročati s poročilom, ki ga odda tajnici uredništva in je podlaga izplačilu avtorskega honorarja. Na tej podlagi je pravilna ugotovitev, da ima razmerje med strankama vse elemente delovnega razmerja od 21. 4. 2018 dalje, in sicer delovnega razmerja za nedoločen čas.

6. Sodišče je tudi pravilno sledilo tožniku, da tedensko opravi med 20 in 25 ur dela, saj toženka druge ocene trajanja tožnikovega dela ni podala in na podlagi tega ugotovilo, da med strankama obstaja delovno razmerje s skrajšanim delovnim časom 20 ur tedensko.

7. Nadalje je ugotovilo, da tožnik ni opravljal dela na delovnem mestu glasbeni redaktor, ampak delo na delovnem mestu glasbeni redaktor VI.

8. Ugotovilo je, da tožnik redno opravlja dela in naloge iz opisa delovnega mesta redaktor VI, in sicer pripravljanje in oblikovanje glasbenih sporedov, kar izhaja iz točke 23 obrazložitve izpodbijane sodbe, spremljanje in poznavanje glasbene produkcije (točka 25 obrazložitve) ter vodenje evidenc in pripravljanje poročil, kjer je verjelo tožniku, saj je moral pripravljati poročila in evidence, da je sploh dobil avtorski honorar, toženka pa sploh ni navedla kakšna poročila in evidence bi moral pripravljati. Po potrebi pa opravlja tudi vsebinsko zasnovo glasbenih oddaj in izbor glasbe za opremljanje oddaj (sodišče je verjelo pričama C. C. in D. D., medtem ko tega priča E. E. ni potrdil). Na podlagi tako opravljene celovite dokazne ocene, je pravilno zaključilo, da je tožnik v vtoževanem obdobju opravljal vsa dela in naloge delovnega mesta glasbeni redaktor VI in ugotovilo obstoj delovnega razmerja med strankama.

9. V zvezi s tožnikovim denarnim zahtevkom, pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnik ne izpolnjuje izobrazbenih pogojev za zasedbo delovnega mesta redaktor VI, zato je skladno z določbo 14. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS, št. 198/2009 in nadaljnji) odločilo, da tožniku pripada za dva plačna razreda nižja osnova plača delovnega mesta, na katerem opravlja delo. Osnovna plača tega delovnega mesta pa je bila za posamezna obdobja v vtoževanem obdobju določena v Aneksih št. 3, št. 6, št. 14 in št. 15 h Kolektivni pogodbi Javnega zavoda F., zato je tožniku za ta čas pravilno dosodilo vsakomesečno razliko med neto plačo in izplačanim avtorskim honorarjem skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. dne v mesecu za pretekli mesec. Iz točke III izreka jasno izhajajo plačni razredi glede na tožnikovo dejansko izobrazbo tudi za obdobje od 1. 4. 2023 dalje, tako da je jasno, da tožniku pripada plačilo za delo glede na neizpolnjen izobrazbeni pogoj za zasedbo tega delovnega mesta. Zato so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje svojo ugotovitev, da tožnik ne izpolnjuje pogoja izobrazbe, upoštevati tudi pri odločitvi, da je tožnik v delovnem razmerju na delovnem mestu glasbeni redaktor VI.

10. Prav tako je neutemeljen pritožbeni razlog v zvezi s stroški postopka, o katerih sodišče prve stopnje ni odločilo. Kot izhaja iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo z dne 9. 10. 2023 nobena stranka stroškov postopka ni priglasila, zato sodišče o stroških postopka niti ni moglo odločati.

11. Iz navedenega izhaja, da je pritožba toženke neutemeljena, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbeno sodišče pritožbo toženke zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Presojalo je le pritožbene navedbe, ki so za odločitev odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

12. Toženka s pritožbo ni uspela, zato skladno z določbami 165. in 154. člena ZPP, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.