Jedro

Kot je pravilno opredelilo sodišče prve stopnje, intervenienta z zatrjevanjem, da sta družbenika stranke, ki se ji hočeta pridružiti, in da imata do nje odprte terjatve, ne utemeljujeta pravnega, ampak le ekonomski interes. Prav tako neutemeljeno izpostavljata svoje pravice kot družbenika; lastniški delež ni materialnopravno razmerje, ki bi utemeljevalo intervencijo, niti ne daje možnosti udeleževanja sodnega postopka po tožbi družbe, tožnice v tem sporu, ki jo zastopa njen zakoniti zastopnik (samostojno).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka in stranska intervenienta sami krijejo svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za stransko intervencijo na strani tožnice.

2. Zoper navedeni sklep se pritožujeta intervenienta. Navajata, da sta družbenika tožnice. Ta položaj jima daje pravico nadzirati njeno poslovanje. V tem okviru imata pravico, da se udeležujeta sodnega postopka po tožbi tožnice. Oba imata terjatve do tožnice, ki bi se lahko poplačale iz sredstev, ki jih vtožuje v tem sporu. Terjatev iz naslova delitve dobička je zapadla. Intervenienta pritožbenemu sodišču predlagata, da izpodbijani sklep razveljavi. Priglašata stroške pritožbe.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo prereka navedbe intervenientov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 366. členom ZPP preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo navedenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in da je sprejelo materialnopravno utemeljeno odločitev.

6. Prvi odstavek 199. člena ZPP določa, da se lahko, kdor ima pravni interes, da v pravdi zmaga ena od strank, pridruži tej stranki. Povzeta zakonska določba jasno določa pogoj za stransko intervencijo; intervenient mora izkazati pravni interes, da se pridruži stranki v pravdi. To pomeni, da je intervenient do stranke, ki se ji hoče pridružiti, v takem pravnem razmerju, da bi neugodna odločba vplivala na razmerje med njima. Zgolj ekonomski interes za stransko intervencijo ne zadošča (sklepa VSL I Cpg 1248/2015 in II Cp 3463/2015, sklep VSC III Cpg 70/2021).

7. Kot je pravilno opredelilo sodišče prve stopnje, intervenienta z zatrjevanjem, da sta družbenika stranke, ki se ji hočeta pridružiti, in da imata do nje odprte terjatve, ne utemeljujeta pravnega, ampak le ekonomski interes. Prav tako neutemeljeno izpostavljata svoje pravice kot družbenika; lastniški delež ni materialnopravno razmerje, ki bi utemeljevalo intervencijo, niti ne daje možnosti udeleževanja sodnega postopka po tožbi družbe, tožnice v tem sporu, ki jo zastopa njen zakoniti zastopnik (samostojno).

8. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Intervenienta sama krijeta svoje stroške pritožbe, s katero nista uspela, toženec pa sam svoje stroške odgovora na pritožbo, ki ni za pravdo potreben strošek (prvi odstavek 155. člena ZPP).