Jedro

Skrbnik za varovanca običajno res ne opravlja realnih materialnih dejanj (fizične oskrbe). Zakoniti udeleženec kot postavljeni skrbnik bo pomoč pri pripravi predpisanih zdravil za nasprotno udeleženko, ki tako pomoč nujno potrebuje, uredil in zagotovil po ustreznih postopkih pred pristojnimi organi.

Izrek

I.Pritožba zakonitega udeleženca se zavrže.

II.Pritožbi predlagateljice zoper sklep o skrbništvu se delno ugodi in se sklep v točki II izreka spremeni tako, da se:

- v prvi alineji črta besedilo: " ... in sicer na računu pri Banki A., št. TRR 1 in na računu pri Banki A., št. TRR 2 in z denarnimi sredstvi na vseh drugih bančnih računih B. B....,"

- tretja alineja glasi: " urejanje pomoči pri pripravi predpisanih zdravil".

V ostalem se pritožba predlagateljice zavrne ter se v izpodbijanih, a nespremenjenih delih potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III.Pritožba predlagateljice zoper sklep o začasni odredbi se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

IV.Predlagateljica in nasprotna udeleženka krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo: (1) nasprotno udeleženko postavilo pod skrbništvo (točka I izreka); (2) za skrbnika postavilo zakonitega udeleženca - CSD C. ter mu določilo naslednje naloge: - upravljanje premoženja in finančnih sredstev, razpolaganje z denarnimi sredstvi nasprotne udeleženke, v njenem imenu in za njen račun, in sicer na dveh konkretno navedenih računih pri Banki A. in na vseh drugih bančnih računih nasprotne udeleženke, vse v skladu s koristmi varovanke; - zastopanje nasprotne udeleženke v upravnih, pravnih, sodnih in drugih uradnih postopkih; - pomoč pri pripravi predpisanih zdravil; - urejanje morebitnih socialnovarstvenih storitev in uveljavljanje socialnovarstvenih pravic in pomoči na domu za nasprotno udeleženko (točka II izreka). V točki III izreka je odločilo, da je center za socialno delo dolžan v roku petnajst dni po pravnomočnosti sklepa izvesti postopek popisa in cenitve premoženja, ter v točki IV, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim pisnim sklepom.

2.V sklepu o zavarovanju je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero je bilo predlagano, da se naloži: (1) D. D., E. E. in F. D. takojšnja vrnitev denarnih sredstev nasprotne udeleženke v znesku 24.000 EUR, ki so bila dvignjena z njenega računa in naj bi se nahajala v njihovem sefu ali na njihovih naslovih, na varčevalni račun nasprotne udeleženke, (2) D. D. in F. D. vračilo zneska 2.309 EUR za plačilo računa G. G., s. p., in zneska 300 EUR za plačilo računa H. in drugi, na srebrni račun nasprotne udeleženke, (3) predložitev dokazil, obračuna in obrazložitve porabe sredstev, vse pod pretnjo izreka primerne denarne kazni, če ne bodo izpolnili obveznosti; (4) prepoved nadaljnjega trošenja denarnih sredstev nasprotne udeleženke, ki se nahajajo na naslovih D. D., E. E., F. D., ali nasprotne udeleženke in na kateremkoli bančnem računu nasprotne udeleženke.

3.Zakoniti udeleženec v pritožbi zoper sklep o postavitvi pod skrbništvo izpodbija vsebino strokovnih nalog - tretjo alinejo točke II izreka (pomoč pri pripravi predpisanih zdravil). Glede na mnenje izvedenke o potrebah nasprotne udeleženke je pri določitvi nalog skrbnika predlagal upoštevanje pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki jih je do nasprotne udeleženke nase prevzela preživljalka - predlagateljica (priprava predpisanih zdravil, priprava obrokov, urejanje ogrevanja). Pri podvajanju nalog skrbnika in preživljalca ni mogoče izvajati nadzora izvajanja skrbniških nalog. V primeru razveze pogodbe je možna razširitev skrbniških nalog. Nasprotna udeleženka ima s pogodbo o dosmrtnem preživljanju zagotovljeno pomoč in oskrbo v starosti in bolezni, med drugim skrb, da bo deležna ustrezne zdravstvene pomoči in skrbnejše nege. Sodišče je pogodbo o dosmrtnem preživljanju obravnavalo na naroku, izvzelo določena področja, na katere je opozorila izvedenka in so zajeta s pogodbo, pomoči pri pripravi predpisanih zdravil pa (neobrazloženo) ne. Zmotna je presoja, da pomoč pri pripravi zdravil ne sodi v okvir pogodbeno dogovorjene pomoči pri oskrbi, negi in nudenju zdravniške pomoči. Taka pomoč ne more biti opredeljena kot skrbnikova dolžnost in odgovornost, ker za skrbnika ni imenovana fizična oseba. Zakoniti udeleženec kot skrbnik ne more neposredno izvajati/organizirati te pomoči. Poroča, da je po izdaji izpodbijanega sklepa opravil obisk na domu in pogovor z nasprotno udeleženko in predlagateljico. Nasprotna udeleženka še vedno sama pripravlja in jemlje zdravila, predlagateljica je povedala, da ji tedensko kontrolira dozator in jo zvečer preko telefona spomni na večerno dozo zdravil. Samo enkrat si je nasprotna udeleženka napačno pripravila dve tableti namesto ene. Pritožnica predlaga, naj višje sodišče v tem delu samo razveljavi sklep, podredno, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4.Na pritožbo zakonite udeleženke je odgovorila nasprotna udeleženka po pooblaščencu. Meni, da je pritožba utemeljena. Opozarja na pogodbeno prevzete obveznosti predlagateljice, v ta sklop sodi tudi pomoč pri pripravi predpisanih zdravil. Nasprotna udeleženka si še vedno sama pripravlja in jemlje zdravila, večjih težav pri tem doslej ni imela. Največkrat ji pomaga vnuk, predlagateljica pa ne. Priglaša stroške za sestavo odgovora na pritožbo.

5.Predlagateljica vlaga pritožbi zoper obe odločbi. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP1 v zvezi s 366. členom istega zakona in 42. členom ZNP-12. Predlaga spremembo ali razveljavitev obeh sklepov in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje pred drugim sodnikom ter plačilo stroškov pritožbenega postopka.

6.V pritožbi zoper sklep o skrbništvu kot napačne, pavšalne, pomanjkljive in neutemeljene graja razloge o izbiri skrbnika. Niso bili obravnavani vsi predlogi predlagateljice (I. I., J. D.). Sklep je v nasprotju z navodili pritožbenega sodišča v sklepu I Cp 300/2025, da je treba skrbnika iskati med drugimi osebami in ne med sorodniki. K. K. in I. I. nista sorodnika nasprotne udeleženke. Tudi L. L. in J. D. nista izključena iz nadaljnje obravnave, ker ni zakonsko predvidenih razlogov, ki bi preprečevali njuno postavitev za skrbnika. Center za socialno delo se postavi za skrbnika šele, če ni mogoče najti primerne osebe med sorodniki ali drugimi bližnjimi osebami. Nasprotna udeleženka je sama in preko predlagateljice podala jasno, konsistentno izjavo, da za skrbnika želi K. K. Izjava je odraz njene prave volje. Sodišče bi jo moralo upoštevati, ali jo vsaj preizkusiti in oceniti, a tega ni storilo niti obrazložilo.

Določitev skrbnikovih nalog (pomoč pri pripravi zdravil) je neprimerna, neživljenjska, pomanjkljiva in v nasprotju s predlogom CSD. Terja neposredno prisotnost skrbnika, reden, večkrat dnevni nadzor. Naloga ni primerna za CSD. Redno jo izvaja predlagateljica po pogodbi o dosmrtnem preživljanju. CSD je opozoril, naj se skrbniku naložijo le naloge, ki jih predlagateljica ne opravlja po pogodbi o dosmrtnem preživljanju. Sodišče ni obrazložilo, zakaj tega ni upoštevalo.

Neustrezno in pomanjkljivo je določena naloga v zvezi s premoženjem nasprotne udeleženke. Niso omenjena sredstva (gotovina) v sefu pri E. E., F. D. ali D. D. Ker tudi ni izdan sklep o začasni odredbi, ta sredstva niso predmet sodnega urejanja v tem postopku.

Pavšalne, neutemeljene in protispisne so ugotovitve in očitki sodišča na račun predlagateljice (o njenih pritiskih na nasprotno udeleženko, o preklicih bančne kartice, o zasledovanju lastnih premoženjskih koristi), ki so bili očitno razlog, da (neutemeljeno) niso bili upoštevani kandidati, ki jih je za skrbnika predlagala predlagateljica. Očitke je obširno in utemeljeno zavračala, predložila dokaze (posnetki pogovorov z nasprotno udeleženko), ki niso bili upoštevani in do katerih se sodišče ni opredelilo, a dokazujejo, da je sama skrbela za koristi nasprotne udeleženke in da so ji skrbi s svojimi ravnanji povzročili dolžniki (F. D. in D. D.) in ne predlagateljica. Sodišče ni obravnavalo predloga, naj jim sodišče naloži, da ji vrnejo denarna sredstva, ki jih hranijo v sefu. Sklep o izbiri skrbnika je neobrazložen, ne da se ga preizkusiti, dokazi in izjave nasprotne udeleženke niso ocenjene.

Nasprotni udeleženki bi bilo treba postaviti pooblaščenca po uradni dolžnosti, kot je predlagala predlagateljica. Odvetnik M. M. ni ravnal v njeno korist, zasledoval je interese dolžnikov. Sodišče ni upoštevalo, da pooblastilo za zastopanje nasprotne udeleženke v tem postopku ni (več) veljavno. Sklep ni bil veljavno izdan in vročen. Predlagateljica vztraja, naj sodišče odloči o vseh njenih zahtevkih in predlogih glede zastopanja nasprotne udeleženke in plačilu stroškov za zastopanje. Opozarjala je, da ravnanje razpravljujoče sodnice vzbuja dvom o videzu objektivne nepristranskosti sodnega odločanja ( kršitev 23. člena Ustave in drugih ustavnih pravic in procesnih jamstev, pravice do poštenega sojenja, kršitev 6. člena EKČP). Ob razveljavitvi sklepa naj pritožbeno sodišče odredi ponovno reševanje na prvi stopnji pred drugim sodnikom.

Na pritožbo je odgovorila nasprotna udeleženka po svojem pooblaščencu. Predlaga, naj jo višje sodišče zavrne kot neutemeljeno in predlagateljici naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka. Navaja, da je zoper predlagateljico in njenega izvenzakonskega partnerja K. K. v teku preiskava zaradi prijave storitve kaznivih dejanj zatajitve, poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja. Predlagateljica in njen partner še naprej izkoriščata zdravstveno stanje in ostarelost nasprotne udeleženke, manipulirata z njo ter ji pod pretvezo, da ji pomagata in želita dobro, odtujujeta njen denar. Od najemnikov od septembra naprej predlagateljica sama pobira denar (najemnino) in ga nasprotni udeleženki ne izroča. Ni izvajala pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Večkrat je kršila in zlorabila zaupanje nasprotne udeleženke. Opisuje kronologijo dogajanja, tudi v času, ko je bil za začasnega skrbnika imenovan F. D. Predlagateljica mu je na vse načine skušala onemogočiti izvrševanje dodeljenih nalog.

V pritožbi zoper sklep o začasni odredbi predlagateljica navaja, da je sklep preuranjen. Ni ga mogoče izdati, ker nasprotna udeleženka nima veljavnega poobaščenca (odvetniku M. M. je dvakrat preklicala pooblastilo in za zastopanje pooblastila drugo odvetnico). Sodišče ni upoštevalo predloga predlagateljice, naj ji postavi odvetnika po uradni dolžnosti.

Razlogi izpodbijanega sklepa o začasni odredbi so napačni, pavšalni, neutemeljeni in pomanjkljivi, v nasprotju s sklepom višjega sodišča I Cp 300/2025 z dne 5. 3. 2025. Ne drži, da predlagateljica ni konkretizirala nastanka nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode nasprotne udeleženke. Do predloženih dokazil se sodišče ni opredelilo in jih ni ocenilo. Največja škoda nasprotni udeleženki nastaja na njenem zdravju, kar dokazujejo predloženi posnetki pogovorov z nasprotno udeleženko. Sama je omenila denar v sefu pri dolžnikih oziroma pri E. E. Njena zahteva po vrnitvi sredstev je razumna. Zaveda se, da denarja nima več, kar jo močno vznemirja in ji povzroča škodo na zdravju. Bolezen (demenca) in nemoč sta po pregledu izvedenke napredovali, ker ji dolžniki ne vrnejo denarja. Sodišče tega dejstva, izjav udeleženke in pisnih prošenj nasprotne udeleženke, naj dolžnikom odredi vračilo denarnih sredstev iz sefa, ni upoštevalo, se do tega ni opredelilo niti obrazložilo. Premoženjska škoda je konkretizirana. Nobena odškodnina ne nadomesti duševnih bolečin, ki jih trpi nasprotna udeleženka. Center za socialno delo je kljub izdanemu končnemu sklepu neaktiven. Tudi v prihodnje se ni mogoče zanašati na njegova ravnanja. Edini način, da predlagateljica to doseže, je predlog sodišču v tem postopku. Dodaja, da dolžniki s predlagano začasno odredbo ne bodo in ne morejo trpeti nobene škode.

Sodišču očita, da ni odločilo o drugih predlogih, ki jih je podala z namenom zavarovanja koristi nasprotne udeleženke (poziv odvetniku M. M. za specifikacijo izstavljenih in plačanih mu računov za zastopanje nasprotne udeleženke, ki so pretirani in neutemeljeni; ugotavljanje škode, ki jo je povzročil F. D. kot neskrben začasen skrbnik (sodna taksa in stroški za vloženo tožbo na razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju in poziv, da jo povrne).

Ker je ponovno le pavšalno zavrnjen predlog za začasno odredbo, je podan dvom o objektivnosti in nepristranskosti sojenja. Utemeljen je predlog, da se v primeru ponovne razveljavitve odredi sojenje pred drugim sodnikom.

Na pritožbo je odgovorila nasprotna udeleženka po svojem pooblaščencu. Predlaga, da jo višje sodišče zavrne kot neutemeljeno ali jo zavrže brez nadaljnjega obravnavanja, ker predlagateljica zaradi konflikta interesov nima legitimnega interesa za kakršenkoli postopek zoper nasprotno udeleženko (59. člen ZNP-1 v zvezi s četrto in peto alinejo 241. člena DZ3).

Pritožba zakonitega udeleženca je nedovoljena.

Pritožba predlagateljice zoper sklep o postavitvi pod skrbništvo je delno utemeljena.

Pritožba predlagateljice zoper sklep o začasni odredbi ni utemeljena.

O pritožbi zoper sklep o začasni odredbi

Predlagateljica, ki je vnukinja nasprotne udeleženke, in ima z njo sklenjeno pogodbo o dosmrtnem preživljanju z dne 19. 8. 2021, je 12. 5. 2023, po prejemu opomina pooblaščenega odvetnika nasprotne udeleženke za razvezo navedene pogodbe, podala predlog za postavitev nasprotne udeleženke pod skrbništvo in za začasno skrbništvo. Za skrbnika in začasnega skrbnika je predlagala svojega bivšega izvenzakonskega partnerja. Predlog o osebi skrbnika je med postopkom večkrat dopolnila in spremenila. V postopku je postavila še več predlogov za izdajo urejevalne začasne odredbe za zavarovanje premoženjskopravnih koristi nasprotne udeleženke v razmerju do sorodnikov (brat, sestra in mama predlagateljice), ki naj bi s sredstvi nasprotne udeleženke neutemeljeno razpolagali v svojo korist in jih neutemeljeno hranili v svojem sefu. Med postopkom je bil s strani predlagateljičinega brata (drugega vnuka nasprotne udeleženke) F. D. podan nasprotni predlog za zavarovanje oziroma za imenovanje začasnega skrbnika nasprotni udeleženki. Sodišče prve stopnje mu je sledilo. S sklepom z dne 31. 5. 2024 je odločilo o postavitvi začasnega skrbnika, s sklepom o začasni odredbi z dne 5. 7. 2024 pa predlog predlagateljice za izdajo urejevalne začasne odredbe zavrnilo.

V pritožbenem postopku sta bila oba sklepa razveljavljena4. Pritožbeno sodišče je opozorilo, da je v nepravdnem postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo mogoče izdajati urejevalne začasne odredbe, kadar namena zavarovanja ni mogoče doseči z izdajo sklepa o začasnem skrbništvu. Pri odločanju o vrsti začasne odredbe mora namreč sodišče izhajati iz vsakokratnega konkretnega položaja osebe in vsakokratnih okoliščin primera. Hkrati je glede na že zbrane podatke spisa opozorilo na temeljno vodilo skrbniškega postopka (zaščita osebe, njenih interesov in koristi), načelo hitrosti postopka, na preiskovalna pooblastila sodišča ter na nevezanost na predloge predlagateljev pri odločanju. Prvemu sodišču je naložilo, naj nemudoma nadaljuje s postopkom in odloči o glavni stvari, dokazni postopek pa dopolni s pogovorom z nasprotno udeleženko in z zaslišanjem (že predlaganih) kandidatov za skrbnika. Ocenilo je, da bo o začasnem skrbništvu treba (ponovno) odločiti le, če bo ponovno ugotovljena potreba po nujni takojšnji pomoči začasnega skrbnika za ureditev konkretno določenih zadev in nalog, ker bi sicer nasprotni udeleženki nastala nepopravljiva škoda. Posebej je poudarilo, da bo v tem primeru namen predlaganega začasnega zavarovanja mogoče doseči z enim sklepom o zavarovanju, in sicer s sklepom o začasnem skrbništvu (265. člen DZ) ter z določitvijo natančnega obsega nalog začasnega skrbnika.

V nadaljnjem postopku je sodišče prve stopnje pravilno sledilo napotkom višjega sodišča v razveljavitvenem sklepu, očitane procesne kršitve 361. člena ZPP ni. Po dopolnitvi dokaznega postopka (pogovor z nasprotno udeleženko, dodatno mnenje in predlogi CSD, zaslišanje dveh kandidatov za skrbnika, pregled celotne pisne dokumentacije, ki so jo predložili udeleženci, vključno s posnetki in prepisi pogovorov udeležencev z nasprotno udeleženko in njenimi (različnimi) pisnimi izjavami - predlogi sodišču, preklici pooblastila odvetniku ipd) je pravilna ocena in ugotovitev sodišča, da nujnost postopka narekuje takojšnjo izdajo končne odločbe o postavitvi nasprotne udeleženke pod skrbništvo, z imenovanjem stalnega skrbnika in obsegom nalog, kot jih je predlagala izvedenka psihiatrične stroke. Drži, da je predlagateljica v nadaljnjem postopku podajala številne (nadaljnje) predloge za začasno zavarovanje (novi predlogi za postavitev začasnega skrbnika, vztrajanje pri urejevalni začasni odredbi za vračilo sredstev, ki naj bi jih dolžniki v nasprotju s koristmi nasprotne udeleženke dvigovali z njenih računov, domnevno hranili v svojem sefu, z njenim denarjem plačevali račune obrtnikov v svojo korist, v nasprotju z voljo nasprotne udeleženke plačevali sodno takso in previsoke račune za odvetniško zastopanje v tem postopku in v pravdi za razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju in za povračilo stroškov, ki naj bi jih nasprotni udeleženki z nevestnim delom povzročil začasni skrbnik). Na zadnjem naroku je predlog spremenila in predlagala, naj sodišče o vseh njenih predlogih odloči (tudi) s končno odločbo in z odredbo.

Sodišče prve stopnje je zadostno obravnavalo predloge predlagateljice, ki so odločilni za ta postopek. Celovito in skladno z metodološkimi napotki 8. člena ZPP je ocenilo celotno procesno gradivo, ne le tistega, ki koristi predlagateljici. S končnim sklepom je (razen delno pri določitvi nalog skrbnika, kar bo pojasnjeno v odgovoru na pritožbo zoper meritorni sklep) pravilno odločilo o vseh relevantnih vprašanjih, ki jih je treba urediti v postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo (postavitev osebe pod skrbništvo, določitev skrbnika in obseg njegovih nalog). Z izdajo končne odločbe je dosežen namen sodnega varstva, potreba po vseh vrstah začasnega zavarovanja (ki po ugotovitvah sodišča glede zakonskega pogoja nastanka težko nadomestljive škode ni bila verjetno izkazana), je odpadla. Določen je stalni skrbnik z vsemi pooblastili za urejanje premoženjskopravnih vprašanj nasprotne udeleženke. Predlog o izdaji urejevalne začasne odredbe je že iz teh razlogov zavrnjen ob pravilni uporabi določil 272. člena ZIZ5 v zvezi z Odločbo Ustavnega sodišča RS, Up 275/97.

Izterjava terjatev nasprotne udeleženke ter odločanje o povračilu škode zaradi zatrjevanega nevestnega dela skrbnika vsebinsko presega uveljavljano sodno varstvo (terjatev) v tem nepravdnem postopku. Tovrstni predlogi in zahtevki so lahko predmet drugih postopkov (pravd). Zoper neobstoječo odločitev (o zahtevkih, za katere trdi, da so ostali prezrti) predlagateljica nima pritožbe. Predmet pritožbenega preiskusa so le terjatve/zaktevki, o katerih je odločeno z izpodbijanim sklepom.

Izpodbijani sklep o zavrnitvi začasne odredbe je pravilen. Ker tudi ni obremenjen z očitanimi procesnimi kršitvami po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, in po 2. in 11. točki istega člena (kar bo podrobneje obrazloženo v odgovoru na istovrstne očitke zoper meritorni sklep), niti s kršitvami, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je zavrnilo pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

O pritožbah zoper sklep o postavitvi pod skrbništvo

O pritožbi zakonitega udeleženca

Zakoniti udeleženec ob vložitvi pritožbe niti po pozivu sodišča prve stopnje ni izkazal, da je pritožbo vložil po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Če je pritožba vložena po pooblaščencu, ki ni odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, jo sodišče kot nedovoljeno zavrže (tretji odstavek 89. člena ZPP). Ker je pritožbo vložila oseba, ki ni imela te pravice, jo je pritožbeno sodišče zavrglo kot nedovoljeno (1. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

O pritožbi predlagateljice

Sodišče osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, postavi pod skrbništvo in ji imenuje skrbnika. V odločbi o postavitvi pod skrbništvo določi obseg skrbnikovih obveznosti in pravic (prvi in drugi odstavek 262. člena DZ).

Sodišče prve stopnje je na podlagi mnenja izvedenke psihiatrične stroke ugotovilo, da nasprotna udeleženka zaradi ugotovljene duševne motnje potrebuje pomoč predvsem na področjih upravljanja premoženja ter finančnih sredstev, razpolaganja z denarnimi sredstvi, pri vseh upravnih, pravnih in sodnih ter drugih uradnih postopkih ter pri pripravi predpisanih zdravil. Primerno bi bilo, da bi imela pomoč tudi pri pripravljanju toplih obrokov in pri urejanju ogrevanja. Sodišče prve stopnje je na predlog zakonitega udeleženca na naroku z udeleženci obravnavalo pogodbene obveznosti, ki jih je s pogodbo o dosmrtnem preživljanju prevzela predlagateljica6. Pri nalogah skrbnika je v zvezi z mnenjem izvedenke upoštevalo, da ima nasprotna udeleženka pogodbeno zagotovljeno pomoč pri pripravljanju/zagotavljanju toplih obrokov in pri urejanju ogrevanja. Kljub (presplošnim) pogodbenim zavezam preživljalke za organiziranje pomoči in oskrbe v starosti in bolezni (skrb za ustrezno zdravniško pomoč, za vožnje k zdravniku, v zdravilišče in podobno7) je na podlagi mnenja izvedenke kot posebno nalogo skrbnika določilo pomoč pri pripravi predpisanih zdravil, kar graja predlagateljica (in tudi zakoniti udeleženec). Drži, da skrbnik za varovanca običajno res ne opravlja realnih materialnih dejanj (fizične oskrbe). Pač pa bo lahko zakoniti udeleženec kot postavljeni skrbnik pomoč pri pripravi predpisanih zdravil za nasprotno udeleženko, ki tako pomoč nujno potrebuje, uredil in zagotovil po ustreznih postopkih pred pristojnimi organi8 Te skrbnikove obveznosti so (splošno) sicer pravilno določene v drugi in zadnji alineji točke II izreka izpodbijanega sklepa (urejanje morebitnih socialnovarstvenih storitev in uveljavljanje socialnovarstvenih pravic in pomoči na domu za nasprotno udeleženko; zastopanje nasprotne udeleženke v upravnih, pravnih, sodnih in drugih uradnih postopkih). Glede na ugotovljene konkretne okoliščine primera pa je treba med skrbnikove obveznosti vključiti tudi urejanje posebne oblike pomoči, ki jo potrebuje nasprotna udeleženka pri pripravi predpisanih zdravil. Zato je v tem delu pritožbi ugodilo in sklep v tretji alineji točke II izreka spremenilo tako, da je namesto: " - pomoč pri pripravi predpisanih zdravil" kot skrbnikovo nalogo določilo: "- urejanje pomoči pri pripravi predpisanih zdravil".

Pritožbi predlagateljice je bilo treba ugoditi tudi glede upravljanja in razpolaganja s premoženjem in s finančnimi ter denarnimi sredstvi nasprotne udeleženke. Glede na pravilne ugotovitve sodišča, oprte na mnenje izvedenke, je določena naloga v prvi alineji točke II preozko omejena le na bančne račune nasprotne udeleženke, ker ne zajema upravljanja in razpolaganju z drugimi v postopku ugotovljenimi denarnimi sredstvi - prihranki nasprotne udeleženke, ki se po trditvah predlagateljice hranijo v sefu, najemnino, ki jo po podatkih spisa in navedbah nasprotne udeleženke v odgovoru na pritožbo prejema nasprotna udeleženka od oddajanja nepremičnine v najem. Zato je bilo treba tudi v tem delu pritožbi ugoditi in 1. alinejo točke II izreka spremeniti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

V ostalem je pritožba predlagateljice neutemeljena. Imenovanje osebe skrbnika je pravilno v dejanskem in pravnem pogledu ter obrazloženo z zadostnimi razlogi, da je sklep mogoče vsebinsko preizkusiti.

Pri imenovanju skrbnika sodišče lahko upošteva želje varovanca, če jih je ta izrazil in če je sposoben razumeti njihov pomen in posledice, in če je to v korist varovanca. Želje njegovega zakonca, zunajzakonskega partnerja in njegovih sorodnikov lahko upošteva, če so v korist varovanca (243. člen DZ).

Pritožbeno sodišče pritrjuje oceni in presoji sodišča in ne trditvam predlagateljice, da nasprotna udeleženka sama ni (več) sposobna izraziti svoje volje o osebi, ki ji najbolj zaupa. Oporo ima v pravilno ocenjenem izvedeniškem mnenju in pogovoru z nasprotno udeleženko. Pritožnica je z ničemer ne omaje, zlasti ne s številnimi diametralno nasprotujočimi si izjavami nasprotne udeleženke, ki jih je sama ali po domnevnem naročilu nasprotne udeleženke vložila v spis (vključno s preklici pooblastila odvetniku), posnetki snemanja pogovorov z nasprotno udeleženko ter prepisi teh posnetkov, kar vse je sodišče pravilno ocenilo (točka 12). Nenazadnje je pri ocenjevanju verodostojnosti oziroma veljavnosti izjav nasprotne udeleženke tudi sama nedosledna: veljavnost in razumnost pripisuje le tistim, ki podpirajo oziroma koristijo njenim trditvam, drugim pa jo tudi sama odreka.

Za skrbnika se imenuje oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika, in ki privoli, da bo skrbnik (240. člen DZ). Skrbnik po zakonski določbi 241. člena DZ med drugim ne more biti oseba, katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca, ki je z varovancem sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju, katere zakonec ali zunajzakonski partner je z varovancem sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju ali od katere, glede na njene osebne lastnosti ali razmerja z varovancem ali z njegovimi starši, ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške obveznosti. Vnuk nasprotne udeleženke in brat predlagateljice je med postopkom umaknil soglasje za skrbnika. Po pravilni oceni zbranega procesnega gradiva je sodišče pri izbiri kandidatov za skrbnika izločilo vse s strani predlagateljice predlagane kandidate (točka 13 sklepa). K. K. ni mogoče določiti za skrbnika zaradi zakonskih zadržkov. Tudi nasprotna udeleženka ga pozna in dojema kot izvenzakonskega partnerja predlagateljice (ugotovitve v točki 6 sklepa). Ni dvoma o pravilni oceni in ugotovitvi sodišča o navzkrižju (premoženjskih) koristi drugih sorodnikov s koristmi nasprotne udeleženke (točka 12). Na podlagi pravilno ocenjenega celotnega procesnega gradiva (ne le trditev in dokazov predlagateljice) se je zanesljivo prepričalo, da se premoženjsko motivirani pritiski s strani predlagateljice in najbližjih svojcev na nasprotno udeleženko stopnjujejo. Ob takih dejanskih ugotovitvah se ni mogoče izogniti nezaupanju oziroma dvomom, da bi kandidati, ki jih je predlagala za skrbnika predlagateljica, pravilno opravljali skrbniške obveznosti. Z mnenjem izvedenke je zanesljivo ugotovljeno, da ugotovljeno ravnanje svojcev nasprotni udeleženki ni v korist. Spravlja jo v hudo čustveno stisko, zelo škodljivo vpliva nanjo in na njeno že tako okrnjeno telesno in duševno stanje. Zato je pravno pravilna odločitev, da je za zaščito njenih koristi (ne le premoženjskih, pač pa tudi nepremoženjskih) nujna takojšnja končna odločba z določitvijo zunanjega skrbnika in z obsegom nalog, kot ga je po strokovnem pregledu predlagala izvedenka.

Sklep o določitvi osebe skrbnika je torej pravilen v pravnem in dejanskem pogledu in ni obremenjen z uveljavljenimi niti z uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami. Dokazna ocena je skladna z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP. Pomanjkljivosti v obrazložitvi ni. Sklep vsebuje razloge o odločilnih dejstvih, ki omogočajo vsebinski preizkus. Očitanih kršitev 8. člena ZPP ter po 8.in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 ni, kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP pa je premalo konkretizirana, da bi jo bilo mogoče preizkusiti.

Nasprotna udeleženka je podala pooblastilo odvetniku za prvo procesno dejanje v postopku9

ko dvoma o njeni procesni sposobnosti (še) ni bilo. Oseba, o katere postavitvi pod skrbništvo odloča sodišče, je subjekt postopka. Sodišče mora priznati in upoštevati njena ravnanja v postopku, ne oziraje se na to, ali zaradi težav v razsojanju morda ni procesno sposobna v pomenu splošnega civilnega prava. Enako velja, če dejanj ne opravi neposredno sama, temveč po odvetniku - spet ne glede na to, ali je sposobna razumeti pomen pooblastitve odvetnika. Izjemoma sicer sodišče lahko postavi osebi, ki ima odvetnika, še procesnega pomočnika10. Vendar postopek in sklep nista obremenjena z nobeno procesno kršitvijo ali pravno napako, ker v obravnavanem primeru na predlog predlagateljice tega ni storilo. Na zatrjevano kršitev o nepravilnem zastopanju po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 bi se lahko sklicevala le nasprotna udeleženka sama, če ne bi bila pravilno zastopana, predlagateljica, kot njena nasprotnica v postopku, pa ne. Namen navedene zakonske določbe je namreč izključno varstvo nepravilno zastopane stranke same, ne pa v varovanju interesov nasprotne stranke, da bi v primeru zanjo neugodnega izida postopka lahko izpodbijala sprejeto odločbo zaradi morebitnih procesnih kršitev.

Pravno sredstvo stranke, ki meni, da obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti oziroma objektivnosti sodišča, je predlog za izločitev sodnika, o katerem odloča predsednik sodišča na prvi stopnji. Kljub materialnemu procesnem vodstvu v sklepu VSL I Cp 300/2025, ko je bil pritožnici že pojasnjen postopek za izločitev sodnika zaradi odklonitvenih razlogov po 6. točki 70. člena ZPP, zahteve za izločitev sodnice na prvi stopnji ni podala. Zato se na smiselno zatrjevano absolutno bistveno kršitev po 2. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ne more sklicevati. Izključitvenih razlogov po 1. do 5. točki 70. člena ZPP za izločitev sodnice pa ob uradnem preizkusu pritožbeno sodišče ne ugotavlja.

Pritožba predlagateljice je torej v tem delu neutemeljena in jo je bilo treba zavrniti ter v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

O stroških pritožbenega postopka

O stroških pritožbenega postopka, ki sta jih priglasila predlagateljica in nasprotna udeleženka v vseh vlogah, je pritožbeno sodišče po prostem preudarku odločilo tako, da vsaka trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 70. člena ZNP-1).

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 26/1999 s spremembami.

2Zakon o nepravdnem postopku, Ur. list RS, št. 16/2019.

3Družinski zakonik, Uradni list RS, številka 15/2017 s spremembami.

4Sklep VSL I Cp 300/2025 z dne 5. 3. 2025.

5Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št. 51/1998 s spremembami.

6Notarski zapis SV 000/2021 z dne ...8.2021 - Pogodba o dosmrtnem preživljanju v prilogi B2.

7Drugi in tretji odstavek točke "Drugič" notarskega zapisa SV 000/2021 z dne ...8.2021-

8Primerjaj določne Zakona o dolgotrajni oskrbi.

9Odgovor na predlog.

10Podrobneje glej sklep VSL I Cp 1120/2025 z dne 31.7.2025.