Jedro

V postopku osebnega stečaja je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena tako, da ne more opravljati dejanj, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem, ki spada v stečajno maso. Zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika je stečajni upravitelj.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da daje soglasje k sodni poravnavi, sklenjeni v postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Celju pod opr. št. I Pg 428/2022 (katere predmet je ugotovitev, da sta deleža pravdnih strank A. A. in B. A. na vsem skupnem premoženju enaka, in sicer ima vsaka stranka delež do ½; ter dogovor, da vsaka stranka krije svoje stroške pravdnega postopka).

2. Zoper navedeni sklep je vložila pravočasno pritožbo stečajna dolžnica. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter sklep sodišča prve stopnje razveljavi in predlog stečajne upraviteljice za soglasje k sklenitvi predlagane sodne poravnave zavrne.

3. Stečajna upraviteljica je vložila odgovor na pritožbo. Vztraja pri svojih navedbah, da je sklenitev sodne poravnave smiselna in v korist upnikov z vidika hitrosti postopka in s tem poplačila ter v izogib nepotrebnim stroškom.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, teče pred Okrožnim sodiščem v Celju pravdni postopek zaradi ugotovitve lastninske pravice pod opr. št. I Pg 428/2022. Tožeča stranka je stečajna dolžnica A. A., v postopku osebnega stečaja, ki se vodi pod opr. št. St 001/2023, tožena pa B. A., v postopku osebnega stečaja, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Celju pod opr. št. St 002/2021. Upraviteljica predlaga sodno poravnavo, s katero bi se pravdni stranki dogovorili, da sta njuna deleža na skupnem premoženju enaka. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je sklenitev predlagane sodne poravnave v izogib nastanku dodatnih pravdnih in posledično stečajnih stroškov ter v smeri čimprejšnjega končanja postopka, smotrna in ekonomična.

6. Šteje se, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju (prvi odstavek 74. člena Družinskega zakonika; DZ). Iz listin v spisu je razvidno, da dolžnica v postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Celju pod opr. št. I Pg 428/2022 s tožbo uveljavlja, da se ji prizna lastninska pravica na nepremičninah parc. št. 1 in 2 k.o. X v deležu do 2/3 celote ter da je v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica navedenih parcel do deleža ½. Dolžnica v pritožbi zoper izpodbijani sklep zgolj pavšalno navaja, da je v skupno premoženje prispevala več kot njen mož B. A., vendar pa ne poda nobenih konkretnih trditev, ki bi podpirale njeno navedbo, da ji gre večji delež na skupnem premoženju. Trditev dolžnice, da ji pripada večji delež na skupnem premoženju zaradi večje skrbi za družino in ohranjanje premoženja, zahtevi po konkretizaciji ne zadošča, saj gre zgolj za delni prepis zakonskega besedila iz drugega odstavka 74. člena DZ. Dolžnica tudi zgolj navrže, da naj bi v skupno premoženje vložila svoje posebno premoženje, ki ga je dobila od staršev kot dediščino (prvi odstavek 77. člena DZ), vendar pa tudi v zvezi s tem ne navede ničesar konkretnega. Dolžnica zato s pritožbo ni uspela zasejati dvoma v oceno njenega uspeha v pravdnem postopku, ki se posredno izraža skozi predlog sodne poravnave. S pavšalnimi pritožbenimi navedbami zato dolžnica pritožbenega sodišča ni uspela prepričati, da sodišče soglasja ne bi smelo dati.

7. Dolžnica v pritožbi navaja, da je predlagana sodna poravnava v njeno škodo, kot tudi v škodo drugih upnikov, vendar pa te trditve podrobneje ne obrazloži. Ni mogoče šteti, da je predlagana sodna poravnava v dolžničino škodo in v škodo upnikov že zato, ker je dolžnica zahtevala večji delež na skupnem premoženju (peti odstavek 83. člena DZ), saj je namen sklenitve sodne poravnave prav v tem, da se s popuščanjem odstrani spor oziroma negotovost. V konkretnem primeru sta zakonca, ki sta oba v postopku osebnega stečaja, z istimi nepremičninami jamčila za vračilo skupnih dolgov. Iz končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 3. 7. 2024 je tako razvidno, da so bile v postopku osebnega stečaja nad dolžnico prijavljene in priznane terjatve v skupnem znesku 149.247,85 EUR ter da gre v pretežnem delu (v znesku 114.186,72 EUR) za terjatve, ki so zavarovane z ločitveno pravico prav na predmetnih parcelah. Ocenjena likvidacijska vrednost teh nepremičnin (v deležu ½) je 40.000,00 EUR, kar je razvidno iz otvoritvenega poročila stečajne upraviteljice. Že v predhodnem stečajnem postopku je zato upnik C. C. stečajni dolžnici očital, da je tožbo vložila zgolj zato, da je zavlekla prodajo teh nepremičnin v stečajnem postopku nad njenim možem (preklic dražbe z dne 3. 10. 2022). Ne glede na delež, ki bi ga dolžnica v pravdi dosegla, je namreč dejstvo, da je z istimi nepremičninami jamčila upniku za vračilo celotnega dolga. Dolžnica tedaj na očitek upnika, da je zlorabila svoje procesne pravice z namenom, da se onemogoči oziroma vsaj odloži prodaja stečajne mase za daljše časovno obdobje, ni odgovorila, temveč je (tako kot sedaj) zgolj pavšalno navajala, da upravičeno uveljavlja večji delež na premoženju. Dolžničine pritožbene trditve, da je sodna poravnava sklenjena v njeno škodo ter v škodo drugih upnikov, so torej ob povedanem ostale pavšalno navržene. Glede na opisani potek postopka je izpodbijani sklep zadostno obrazložen, da je sposoben preizkusa, tako da tudi očitana kršitev 14. točke drugega odstavek 339. člena ZPP ni podana.

8. V postopku osebnega stečaja je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena tako, da ne more opravljati dejanj, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem, ki spada v stečajno maso (1. točka prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP). Pri razpolaganju s premoženjem, ki je predmet stečajne mase, je zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika stečajni upravitelj (drugi odstavek 97. člena ZFPPIPP). Upraviteljeva skrb je v prvi vrsti namenjena varstvu koristi upnikov, zato je v skladu z namenom stečajne zakonodaje pooblaščen za zastopanje stečajnega dolžnika pri vseh poslih in postopkih, ki kakorkoli vplivajo na obseg stečajne mase.1 Navedeno velja tudi v primeru, ko zaradi prerekanja izločitvene pravice po petem odstavku 83. člena DZ v zvezi s tem poteka pravdni postopek.2 Dolžnica, ki ima možnost sodelovanja v stečajnem postopku, zato tudi s pritožbeno navedbo, da pri sklepanju sodne poravnave ni sodelovala, ne more uspeti.

9. Po povedanem je pritožba dolžnice neutemeljena. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (365. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 Primerjaj III Ips 124/2015. 2 Primerjaj Cst 126/2024.