Jedro

Odškodnina za podržavljena zemljišča ni sedanja prometna ali tržna vrednost podržavljenih zemljišč temveč se določi po metodologijah, ki jih za ugotavljanje vrednosti določa ZDen in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 29.3.2006, s katero je bilo odločeno, da se sklep o popravi pomote Upravne enote Piran z dne 6.6.2005 odpravi (točka I), da se odločba Upravne enote Piran z dne 10.5.2005 v 2. in 3. točki izreka odpravi in nadomesti z izrekom, ki se glasi: upravičencem (pok. A.A., B.B. in C.C.) se za vsakemu od njih podržavljen 1/3 delež na zemljišču ob podržavljenju označenem s parc. št. 18/3 in parc. št. 30, obe k.o... v izmeri 277 m2 določi odškodnina v obveznicah SOD) in sicer pok. A.A. v višini 2.473,80 DEM, B.B. v višini 2.473,80 DEM in C.C. v višini 2.473,80 DEM) (2. točka), ki jih je SOD dolžna v roku treh mesecev od pravnomočnosti odločbe izročiti B.B. v višini 4.947,60 DEM ter C.C. v višini 2.473,80 DEM (3. točka); v preostalem delu pa je ostala odločba prve stopnje v veljavi (glede točk 1, 4 in 5). Odločitev tožene stranke o odpravi sklepa o popravi pomote ter odločbe prve stopnje (glede 2. in 3. točke) temelji na presoji, da je bil z odločitvijo o odškodnini kršen 45. člen Zakona o denacionalizaciji (ZDen) ter 2. odstavek 7. člena Zakona o slovenskem odškodninskem skladu.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke. Navaja, da naj bi glede na podatke upravnih spisov bilo nesporno, da sta nepremičnini, ki sta bili prejšnjim lastnikom podržavljeni na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč v naravi komunalno opremljeni nezazidani stavbni zemljišči v lasti fizičnih oseb. Odškodnina zanju je bila zato pravilno odmerjena na podlagi 44. člena ZDen (po stanju v času podržavljenja in ob upoštevanju njune sedanje vrednosti) ter Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (Uradni list RS, št. 23/92 in 26/00) izdanim na podlagi 85. člena ZDen.

Tožnica v pritožbi navaja, da se ne strinja z odločitvijo in razlogi sodišča prve stopnje; navedbe o izplačilu odškodnine so zanjo nesprejemljive; cenitev nepremičnin znaša 14 EUR/m2, če pa bi želela zemljo kupiti, znaša cena 100 EUR/m2. Zato zahteva takojšnje izplačilo odškodnine v višini, ki ji bo omogočil nakup 186 m2 zemljišča, ki ji je bilo nacionalizirano.

Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

Glede na prehodne določbe 2. odstavka 107. člena ZUS-1, ki je pričel veljati s 1.1.2007, so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji, da se vložena pritožba obravnava kot pritožba po ZUS-1; pravnomočnost sodbe je po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta.

Pritožba ni utemeljena.

Tožnica z navedbami o nestrinjanju z višino odmerjene odškodnine uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava oziroma določbe 44. člena ZDen. Po navedeni zakonski določbi se vrednost podržavljenega premoženja določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti. Določbo 44. člena o ugotavljanju vrednosti dopolnjuje še določba 85. člena ZDen, ki vsebuje pooblastila ministru za industrijo in gradbeništvo, da izda v soglasju z ministrom za varstvo okolja in urejanje prostora in ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano navodilo o merilih oziroma o metodologiji za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja, ki mora temeljiti na načelu, da se vrednost stvari ocenjuje po stanju na dan podržavljenja in po vrednosti na dan izdaje odločbe o denacionalizaciji. Na omenjeni podlagi je izdano Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja, ki določa kriterije oziroma metodologijo za vrednotenje posameznih vrst stavbnih zemljišč. Ker v obravnavanem primeru ugotovljena vrednost podržavljenih premoženj temelji na omenjeni pravni podlagi, zatrjevani pritožbeni razlog ni izkazan.

Metodologije in podzakonski predpisi, ki jih za ugotavljanje vrednosti določa ZDen ne omogočajo vračanje premoženja po njegovi polni (prometni ali tržni) vrednosti. Zato pritožbeni ugovori na drugačno odločitev nimajo vpliva.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izpodbijana sodba ni obremenjena z bistvenimi kršitvami določb postopka na katere pazi po uradni dolžnosti (3. odstavek 75. člena ZUS v zvezi z 2. odstavkom 350. člena ZPP-UPB2).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (76. člen ZUS-1).