Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V konkretnem primeru bi bila objava odgovora utemeljeno zahtevana le v primeru, v kolikor bi odgovor na prispevek novinarke kot reakcija na informacijo, vseboval bistveno dopolnjevanje dejstev in podatkov, ki so bili v prispevku izpuščeni, pa je zato ta nepopoln glede svoje bistvene sestavine.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, po katerem bi morala tožena stranka objaviti odgovor tožeče stranke na prispevek novinarke A. v oddaji TV Slovenija "Dnevnik" dne 3.1.2000 ob 19.30 uri, in sicer na svoje stroške brez sprememb ali dopolnitev v oddaji TV Slovenija "Dnevnik" ali enakovredni oddaji javnega glasila na enak način, kot je bila objavljena informacija, na katero se odgovor nanaša, v prvi, najpozneje pa v drugi naslednji oddaji javnega glasila od izdaje sodbe. Tožeči stranki je naložilo, da v roku 15 dni povrne toženi stranki 111.411,00 SIT stroškov pravdnega postopka.
Proti tej sodbi vlaga pritožbo tožeča stranka in zatrjuje bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga razveljavitev sodbe ter vrnitev zadeve v ponovno sojenje oz. spremembo sodbe tako, da pritožbeno sodišče tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Navaja, da so pravni zaključki sodišča prve stopnje zmotni, razlogi sodbe nejasni in med seboj v nasprotju.
Ugotovitev sodišča, da se zahtevani odgovor ne nanaša le na informacije v spornem novinarskem prispevku, ampak tudi na subjektivno mnenje njegove avtorice, so v direktnem nasprotju z vsemi listinami in izvedenimi dokazi, pa tudi tožena stranka ves čas postopka odločno izkazuje nasprotno. Zmotna je nadalje ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je bil odgovor delno naperjen proti subjektivnemu mnenju novinarke A.. Kot izhaja iz listin in izvedenih dokazov, ves prispevek sestoji iz uradnih dokumentov, informacij in stališč državnih organov, njihovih predstavnikov in Obrtne zbornice, vloga avtorice prispevka se omeji le na posredovanje teh informacij gledalcu v ustrezni, natančno pretehtani in z manipulacijo obdelani obliki, tako da njeno subjektivno mnenje za dosego želenega učinka postane nepotrebno. Tako dozirane informacije lahko povzročijo, da si ciljno mnenje ustvari gledalec sam. Novinarka mu pri tem pomaga tako, da iz danih informacij izpelje dva sklepa, in sicer o nespoštovanju zakonov in o izpadu vzdrževanja za polovico državnih organov. Učinek, ki ga je nameravala ustvariti novinarka spornega prispevka, se ne doseže s subjektivnim mnenjem avtorice, ampak z ustrezno obdelavo objektivnih informacij, pri čemer se tiste, ki ne vodijo do želenega cilja, bodisi namerno izpustijo bodisi prikrijejo ali popačijo. Na ta način se doseže neupravičen poseg v osebnostne pravice in interese tožeče stranke, kar je ta izkazala v dokaznem postopku. Zaradi zlorabe informacij v škodo tožeče stranke in objektivnega obveščanja javnosti je bil zahtevan odgovor, ne pa zaradi subjektivnega mnenja avtorice prispevka, ki ga ni bilo. Zmotna je ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da zahtevani odgovor po svoji vsebini ni zgolj informacija in da je v nasprotju s 13. čl. ZJG. Obe navedbi, ki jih citira sodišče kot sporni s stališča informacije, sta objektivni dejstvi, tudi sicer odgovor v smislu objektivne informacije samo dopolnjuje informacije, ki jih je navedla novinarka v prispevku in v nobenem primeru ne obravnava njenih subjektivnih mnenj niti ne navaja mnenj tožeče stranke ali kogar drugega, temveč le dokazljiva dejstva.
Označbi "komentar" kot tudi "uvod" ne pomenita ničesar posebej določenega, nanašata se na govorni del prispevka, za razliko od slikovnega. Tožeča stranka z odgovorom zgolj uresničuje v Ustavi zagotovljeno in v Zakonu o javnih glasilih konkretizirano pravico, ko je v njeno škodo "na temelju pravice iz 39. člena prišlo do pomanjkljive, popačene, napačne informacije", pri čemer se tožeča stranka sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča RS v zadevi II Ips 143/98, predhodno pa še na odločbo istega sodišča v zadevi II Ips 134/98. Pritožba ni bila vročena nasprotni stranki v odgovor (drugi odst. 20. čl. Zakona o javnih glasilih - v nadaljevanju ZJG).
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka oprlo na določbo prve alinee 13. čl. in 16. čl. ZJG, ko je ugotovilo, da vsebinsko odgovor, katerega objavo zahteva tožeča stranka, ni zgolj informacija, saj izraža tudi mnenje prizadetega, odgovor pa se tudi ne nanaša zgolj na informacijo v spornem televizijskem prispevku, ker poleg tega polemizira tudi s subjektivnim mnenjem novinarke. Takšna odločitev je po presoji pritožbenega sodišča tako v dejanskem kot tudi materialnopravnem pogledu pravilna.
Pravico do odgovora in do popravka ter postopek v sporih za objavo odgovora in popravka ZJG ureja v določbah 9. do 23. člena. Ko sodišče odloča o zahtevi za objavo odgovora ali popravka, v primeru, ko je tako objavo odgovorni urednik odklonil, ne preverja resničnosti oz.
neresničnosti dejstev, navedenih v informaciji in v odgovoru ali popravku. V skladu z določbo 16. čl. ZJG se obravnava o tožbi za objavo odgovora oz. popravka omeji le na obravnavanje in dokazovanje dejstev, od katerih je odvisna toženčeva dolžnost objaviti odgovor oz. popravek.
Po določbi 9. čl. ZJG ima vsakdo pravico od odgovornega urednika javnega glasila (ki je opredeljen v določbi prvega odst. 2. čl. istega zakona) zahtevati, da brezplačno objavi odgovor na objavljeno informacijo ter popravek objavljene informacije, s katero je prizadeta njegova pravica ali interes. Razlogi, zaradi katerih lahko odgovorni urednik odkloni objavo odgovora oz. popravka informacije, so opredeljeni v 13. čl. ZJG, med ostalimi razlogi tudi v primeru, če se odgovor oz. popravek ne nanaša na informacijo, zaradi katere se zahteva objava odgovora oz. popravka. Poleg navedenih razlogov za odklonitev objave pa mora sodišče pretehtati tudi, ali gre (v konkretnem primeru v prispevku) za informacijo, ali kaj drugega, npr. mnenje, komentar, razmišljanje, ipd., ali je bila prizadeta pravica ali interes tistega, ki zahteva objavo odgovora oz. popravka ter ali so podani ostali zakonski pogoji za objavo.
Vsa ta izhodišča za presojo tožbenega zahtevka pomenijo, da je potrebno vsebinsko opredeliti in primerjati tako prispevek v javnih glasilih, kot tudi zahtevani odgovor nanj, ki je predmet zahtevka tožeče stranke, hkrati pa mora tožeča stranka pojasniti, v čem je prizadeta njena pravica ali interes.
Obravnavani prispevek novinarke A. v RTV programu v oddaji "Dnevnik" tudi po presoji pritožbenega sodišča vsebinsko ni niti zgolj informacija, niti zgolj komentar novinarke, pač pa zmes obojega.
Obvešča o ravnanju Obrtne zbornice ter tržnega inšpektorja v zvezi z obrtnimi dovoljenji podjetij, ki vzdržujejo računalniško opremo državnih organov, nadalje vsebuje pojasnilo tožeče stranke o tem ter izjavo generalne sekretarke vlade, podatek o zadnjem razpisu tožeče stranke za vzdrževanje računalniške opreme državnih organov, hkrati pa je v tekstu nedvomno razpoznavno mnenje oz. komentar novinarke o domnevnem nepravilnem ravnanju tožeče stranke, ki naj bi bilo v tem, da je skoraj polovica državnih organov ostala brez servisa računalniške opreme ter da tožeča stranka tega (da morajo državni organi zakone spoštovati) ne počne ravno vzorno glede na omenjeni razpis. Ne glede na to, da tudi tožena stranka v bistvenem delu dejansko zatrjuje poročanje zgolj o objektivnih dejstvih, kot izpostavlja tudi pritožba, pa to ne drži, saj gre glede prej povedanega brez dvoma za vrednostno oceno novinarke in torej za njeno subjektivno mnenje. Zoper slednje pa ZJG ne nudi pravnega varstva in zato v tem delu zahtevani odgovor na prispevek, kot pravilno ugotavlja prvostopno sodišče, ne ustreza zahtevam določbe prve alinee 13. čl. ZJG. Sodba sodišča prve stopnje zato ne vsebuje očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. tč. drugega odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj so razlogi sodbe jasni in niso med seboj v nasprotju.
Kar se tiče razlike med pravico do popravka in pravico do odgovora, na katero opozarja pritožba, je potrebno po stališču sodne prakse izhajati iz določb ZJG. Vsebina popravka je definirana v tretjem odst. 9. čl. ZJG s tem, da sme vsebovati le dejstva in okoliščine, s katerimi se izpodbijajo navedbe v objavljeni informaciji. Vsebino odgovora, katerega objavo zahteva tožeča stranka, pa zakon posredno opredeljuje oz. ga omejuje sama objavljena informacija, in sicer se odgovor mora nanašati na informacijo, zaradi katere se zahteva objava odgovora, tako kot informacija pa mora biti tudi odgovor nanjo zgolj informativen in ne sme izražati mnenja prizadetega. V konkretnem primeru bi bila objava odgovora utemeljeno zahtevana le v primeru, v kolikor bi odgovor na prispevek novinarke kot reakcija na informacijo, vseboval bistveno dopolnjevanje dejstev in podatkov, ki so bili v prispevku izpuščeni, pa je zato ta nepopoln glede svoje bistvene sestavine. Primerjava odgovora in prispevka pa tega ne pokaže, saj, v kolikor se ne nanaša na komentar novinarke, vsebuje kot novo v primerjavi s prispevkom le informacijo o tem, da je prijavo tržni inšpekciji podala prav Televizija Slovenija oz. novinarka, kar pa po presoji sodišča druge stopnje ne sodi med dejstva, ki se nanašajo na informacijo, pa so bila v prispevku kot bistvena izpuščena. V ostalem, torej v delu, ko odgovor navaja, da novinarka ni objektivno in nepristransko poročala, temveč je eden od vpletenih v dogajanje, pa odgovor izraža le mnenje tožeče stranke. Ta bi morala poleg navedenega izkazati pravnorelevantno prizadetost kakšne izmed svojih pravic ali interesov, saj takšen pogoj izhaja iz določbe 40. čl. Ustave, ki ureja pravico do popravka in odgovora, enako tudi iz določb prvega odst. 9. čl. in drugega odst. 16. čl. ZJG. Zgolj trditev, da navedbe v prispevku pomenijo nedopusten poseg v osebnostne pravice tožeče stranke, ne zadostuje, prav tako ne navedbe o nezaupanju uporabnikov in pogodbenih strank.
Ker je glede na navedeno sodišče prve stopnje odločilo pravilno, pri tem pa tudi ni zagrešilo nobene kršitve v postopku, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (drugi odst. 350. čl. ZPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).