Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker toženec pisanja ni dvignil, je z iztekom 15. dne, to je 4. 9. 2015, na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP nastopila fikcija vročitve. Naslednji dan, to je 5. 9. 2015 (in ne morda šele takrat, ko je bilo pismo tožencu puščeno v predalčniku), je pričel teči 15-dnevni rok, v katerem bi bil toženec dolžan poravnati dolžno takso oziroma vložiti predlog za njeno obročno plačilo.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog toženca za obročno plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 18. 8. 2015. Ugotovilo je, da se je rok za plačilo sodne takse iztekel 19. 9. 2015, toženec pa je predlog vložil šele 25. 9. 2015, kar je ob upoštevanju 13. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) prepozno.
2. Toženec vlaga pritožbo in navaja, da je predlog za obročno plačilo sodne takse vložil v 15-dnevnem roku od prejema naloga. Predlog je bil zato neutemeljeno zavrnjen.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Tožencu je bil plačilni nalog z dne 18. 8. 2015 vročen z nadomestno vročitvijo, ki jo opredeljuje tretji in četrti odstavek 142. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).
5. Po tretjem odstavku citiranega določila se v primeru, če vročitev po 140. členu ZPP ni mogoča, osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15-tih dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku ter se podpiše. Po četrtem odstavku istega določila se takšna vročitev šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15-ih dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti.
6. V konkretnem primeru je bil, kot izhaja iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi, poskus osebne vročitve plačilnega naloga tožencu dne 20. 8. 2015 neuspešen, zato mu je bilo tega dne v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje se sodno pisanje nahaja in rok 15-ih dni, v katerem ga mora dvigniti. Ker toženec pisanja ni dvignil, je z iztekom 15 dne, to je 4. 9. 2015, na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP nastopila fikcija vročitve(1). Naslednji dan, to je 5. 9. 2015 (in ne morda šele takrat, ko je bilo pismo tožencu puščeno v predalčniku), je pričel teči 15-dnevni rok, v katerem bi bil toženec dolžan poravnati dolžno takso oziroma vložiti predlog za njeno obročno plačilo. Ta rok se je (ob upoštevanju, da bi se 15-i dan iztekel na soboto) iztekel v ponedeljek 21. 9. 2015 (četrti odstavek 111. člena ZPP).
7. Toženec je, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje in česar v pritožbi ne izpodbija, predlog za obročno plačilo sodne takse vložil šele 25. 9. 2015, kar je prepozno. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, sklep o obročnem plačilu taks na podlagi 13. člena ZST-1 učinkuje od dne, ko je vložen pri sodišču in velja (le) za takse, za katere se izteče rok za plačilo tega dne ali pozneje. V konkretnem primeru se je rok za plačilo takse iztekel že pred vložitvijo predloga. Za izdajo sklepa o obročnem plačilu pritožnik zato nima interesa, saj na konkretno taksno obveznost odločitev ne bi imela nobenega vpliva.
8. Pritožbeno sodišče je glede na obrazloženo pritožbo zavrnilo in na podlagi 2. točke 363. člena ZPP izpodbijani sklep potrdilo.
Op. št. (1): o tem, kdaj nastopi fikcija vročitve, je stališče že zavzelo Vrhovno sodišče Republike Slovenije v zadevi II Ips 393/2010 in II Ips 89/2012.