- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep IV Cp 7/2017
ECLI:SI:VSLJ:2017:IV.CP.7.2017 Civilni oddelek
Povzetek
- Pravna posledica domneve umika tožbe tožnika, ki se po vložitvi tožbe preseli na neznani naslov, na narok za glavno obravnavo pa ne pristopi.Ali je pravna posledica domneve umika tožbe tožnika, ki se po vložitvi tožbe preseli na neznani naslov, na narok za glavno obravnavo pa ne pristopi, nesorazmerna glede na cilje učinkovitosti, hitrosti, ekonomičnosti in koncentracije pravdnega postopka?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Pravna posledica domneve umika tožbe tožnika, ki se po vložitvi tožbe preseli na neznani naslov, na narok za glavno obravnavo pa ne pristopi, ni nesorazmerna glede na cilj, ki ga zasleduje zgoraj citirano zakonsko določilo (učinkovitost, hitrost, ekonomičnost in koncentracija pravdnega postopka).
Izrek
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Obrazložitev
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo pravdni postopek.
2. Odločitev sodišča z laično pritožbo izpodbija tožnik, ki v obrazložitvi navaja, da je tožbo vložil v decembru leta 2014. Zaradi vrnitve v Turčijo, poleti 2015, je večkrat prosil za obravnavo tožbe na znižanje preživnine zaradi spremenjenih okoliščin. Sodišče je seznanil, da kljub osebni odsotnosti od tožbe ne odstopa. Za zastopanje v zadevi je pooblastil taščo, vendar je niso spustili na obravnavo.
3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določilo tretjega odstavka 282. člena ZPP. Ker nobena od pravdnih strank na narok ni pristopila (čeprav sta bili pravilno vabljeni), ni bilo pogojev za nadaljevanje postopka. Umik tožbe je zaradi odsotnosti negativnega učinka pravnomočnosti lahko neugoden samo za toženo stranko, ne pa za tožnika, ki lahko kadarkoli ponovno vloži tožbo v isti zadevi.
6. Pravna posledica domneve umika tožbe tožnika, ki se po vložitvi tožbe preseli na neznani naslov, na narok za glavno obravnavo pa ne pristopi, ni nesorazmerna glede na cilj, ki ga zasleduje zgoraj citirano zakonsko določilo (učinkovitost, hitrost, ekonomičnost in koncentracija pravdnega postopka).
7. Pritožnik nekritično prezre, da po selitvi v Turčijo sodišču ni posredoval svojega novega naslova, čeprav je bila to njegova dolžnost in s svojim ravnanjem zakrivil okoliščine, v katerih se je čas za vročanje sklepov, s katerimi je bil tožnik večkrat pozvan na popravo tožbe, podaljšal. Tožnik tudi ni predložil dokazov v jeziku, ki je v uporabi pri sodišču v državi Sloveniji in ker ni navedel niti naslova v Turčiji, sodišče ni imelo možnosti, da bi opravilo poizvedbe po uradni dolžnosti. Po vsem navedenem sodišče naroka za glavno obravnavo ni moglo opraviti in ker pritožnik tudi ni zaprosil za preložitev naroka iz opravičljivih razlogov, je odločitev sodišča pravilna, pritožba pa neutemeljena.
8. Iz listinske dokumentacije v spisu ne sledi, da bi imel pritožnik pooblaščenca za zastopanje v tem postopku niti da bi na narok za glavno obravnavo pristopil kdorkoli, ki bi se izkazal z pooblastilom za zastopanje pritožnika, zato je pritožbena navedba v smislu kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP neutemeljena.
9. Ker pritožbeno sodišče tudi ne najde tistih absolutno bistvenih kršitev postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).