Jedro

V postopku postavitve pod skrbništvo tožnik nima položaja stranke v ožjem smislu (42. člen ZUP) in da svojega pravnega interesa za udeležbo v postopku v svojstvu stranskega udeleženca (43. člen ZUP) ne more utemeljevati z interesom osebe, ki se postavlja pod skrbništvo, zato tožnik ne more uspeti z navedbo, da je njegov pravni interes v tem, da se za skrbnika postavi osebo, ki bo objektivno in nepristransko zastopala interese varovanke, saj to ni njegov oseben temveč varovankin pravni interes.

Drugače pa velja za tožnikovo sklicevanje na položaj ter pravice in dolžnosti, ki jih ima kot zakonec osebe, ki se postavlja pod skrbništvo. Zaradi značilne osebne narave oziroma osebne povezanosti kot temeljnega elementa pravnih razmerji med zakoncema po presoji sodišča postavitev skrbnika enemu od njiju nedvomno posega v navedeno pravno razmerje in s tem v pravice in obveznosti drugega zakonca, kot jih opredeljuje zakon. Zato zakoncu osebe, ki se postavlja pod skrbništvo, ni mogoče odreči pravnega interesa, da v postopku postavitve pod skrbništvo kot stranski udeleženec v obsegu varstva svojih pravic podaja izjave in v posledici tega uveljavlja pravna sredstva.

Izrek

I. Tožbi zoper sklep Centra za socialno delo št. 1221-2-2/2016 z dne 21. 6. 2016 se ugodi in se ta sklep odpravi ter zadeva v tem obsegu vrne prvostopenjskemu organu v ponoven postopek.

II. Tožba zoper 2. točko izreka odločbe Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. 12007-42/2015/8 z dne 23. 3. 2017 se zavrže. III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom v skupno obravnavanje združil tožnikovi zahtevi za udeležbo v postopku in pritožbo v skrbniški zadevi A.A., nato pa tožnikovo zahtevo za udeležbo v postopku in vročitev odločbe v navedeni skrbniški zadevi zavrnil, pritožbo stranskega udeleženca zoper sklep o popisu premoženja pa zavrgel. 2. Iz obrazložitve izhaja, da je organ v navedeni skrbniški zadevi A.A. zaradi popolnega odvzema poslovne sposobnosti postavil pod skrbništvo in ji za skrbnico postavil B.B.. Pojasnjuje, da je bil tožnik v postopku povabljen k sodelovanju z namenom, da se ga seznani z zadevo odločanja o skrbništvu ter „pridobi njegove predloge“ glede kandidata za skrbnika njegovi ženi, o končni odločitvi pa je bil seznanjen z dopisom. Povabljen je bil tudi k sodelovanju tako glede izvajanja skrbništva kot pri popisu premoženja kakor tudi glede stikov z ženo, o čemer organ sicer ne odloča. Navaja, da ima v postopku skrbništva položaj stranke samo oseba, ki se postavlja pod skrbništvo, in oseba, ki je postavljena za skrbnika, saj je ta postopek namenjen izključno varstvu pravic in pravnih koristi osebe, ki se postavlja pod skrbništvo, skrbniku pa se z odločitvijo naložijo določene obveznosti. Sorodniki nimajo položaja stranke, čeprav s svojimi predlogi sodelujejo v postopku, saj v tem postopku ne varujejo svojih pravic in pravnih koristi. Enako velja za popis premoženja.

3. Drugostopenjski organ je s sklepom v en postopek združil postopka s tožnikovo pritožbo zoper navedeni sklep prvostopenjskega organa z dne 21. 6. 2016 in tožnikovo zahtevo za izločitev strokovne delavke prvostopenjskega organa C.C. ter z odločbo ob reševanju tožnikove pritožbe besedilo v izreku sklepa z dne 21. 6. 2016 „pritožba stranskega udeleženca zoper sklep o popisu“ nadomestil z besedilom „pritožba tožnika zoper sklep Centra za socialno delo Grosuplje št. 1221-2-2/2016 z dne 17. 5. 2016“, v preostalem pa pritožbo zavrnil (1. točka izreka odločbe), zavrgel tožnikovo zahtevo za izločitev navedene uradne osebe (2. točka izreka odločbe) in odločil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali.

4. Iz obrazložitve drugostopenjske sodbe izhaja, da se drugostopenjski organ strinja z razlogi za odločitev prvostopenjskega organa o zavrnitvi tožnikove zahteve za udeležbo v postopku v tej skrbniški zadevi in zavrženju njegove pritožbe zoper sklep o popisu premoženja. Navaja še, da je glede na to, da je bila tožnikova pritožba zavržena, zato ker je bila vložena po neupravičeni osebi, izrek prvostopenjske odločbe deloma v nasprotju z obrazložitvijo, kar je s svojo odločbo sam popravil. Ker tožnik v obravnavani zadevi nima položaja stranke, pa je bilo treba zavreči tudi njegovo zahtevo za izločitev uradne osebe.

5. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo. Ne strinja se stališčem, da kot mož A.A., ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost, v tej zadevi nima položaja stranskega udeleženca. S tožbo sodišču predlaga, naj odpravi izpodbijani sklep prvostopenjskega organa in tožniku prizna položaj stranskega udeleženca v upravno skrbniški zadevi A.A. ter naj ugodi zahtevi za izločitev uradne osebe.

6. Meni, da sodna praksa, na katero se sklicuje organ za odločitev ni relevantna, saj z njo ni primerljiva, ker se nanaša na drugačno sorodstveno razmerje (I Up 297/2005) oziroma se ne nanaša na položaj stranskega udeleženca. Trdi, da ima kot zakonec osebe, ki se postavlja pod skrbništvo, pravni interes za udeležbo v postopku, in sicer da se za skrbnika postavi osebo, ki bo objektivno in nepristransko zastopala interese varovanke. Navaja še, da ima namen skrbeti zanjo in za njeno zdravje, kakor tudi da ima interes uresničevati svoje pravice in dolžnosti kot njen zakonec, pri čemer se sklicuje na določbe 44., 47. in 48. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR). To mu je sedaj onemogočeno, saj nima stikov z ženo, ki jih sicer želi. Meni, da se zaradi varstva svojih pravic do stikov, skupnega prebivanja, skupnega odločanja in preživljanja lahko udeležuje tega postopka kot stranski udeleženec, kar mu lahko omogoči izvrševanje njunih pravic po ZZZDR. Sklep, s katerim je bil odrejen popis premoženja, pa glede ustvarjenega skupnega premoženja po ZZZDR posega v njegove pravice in koristi, kot zakonca osebe pod skrbništvom.

7. Nasprotuje tudi odločitvi o zavrženju njegove zahteve za izločitev uradne osebe, o kateri ni bilo odločeno vse do izpodbijane drugostopenjske odločbe. Meni, da ista oseba ne more hkrati odločati v postopku postavitve začasnega skrbnika in stalnega skrbnika, nato pa biti še predsednica komisije za popis premoženja. V postopku naj bi mu bila kršena pravica do izjave in pritožbe, zaradi česar uradna oseba zaradi kršitve procesnih in ustavnih pravic ni primerna za predsednico komisije za popis premoženje. Ker so podani izločitveni razlogi, uradna oseba pa ni bila izločena, je izpodbijani sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo postopka. Drugostopenjski akt pa je nezakonit, ker je organ zahtevo zavrgel, ker tožnik nima položaja stranke, s čimer pa se ne strinja.

8. Sodišče je tožbo vročilo v odgovor toženki in B.B.. Toženka v odgovoru na tožbo v delu, ki se nanaša na udeležbo v postopku in pritožbo zoper sklep o popisu premoženja, predlaga njeno zavrnitev in se pri tem sklicuje na sodno prakso, in sicer sodbe Vrhovnega sodišča I Up 297/2005, I Up 1113/2006 in U 1459/94 ter Upravnega sodišča I U 241/2010 in U 2059/2004. V delu, ki se nanaša na odločitev o zavrženju zahteve za izločitev, pa sodišču predlaga, naj tožbo zavrže, saj ne gre za akt, ki ga je dovoljeno izpodbijati v upravnem sporu. Enako predlaga tudi prizadeta stranka, ki še dodaja, da se tožnik ne more sklicevati na določbe 44., 47. in 48. člena ZZZDR. Opozarja na določbo 54. člena ZZZDR in navaja, da je tožnik brez vednosti A.A. razpolagal z njunim celim premoženjem, zaradi česar je bila A.A. prisiljena vložiti tožbo zaradi ničnosti teh poslov, neveljavnosti in izbrisa vknjižb na njihovi podlagi ter ugotovitve skupnega premoženja in deleža na njem. Trdi še, da sta tožnik in A.A. zato v „življenjskem smislu“ nasprotnika.

K I. točki izreka:

9. Tožba zoper izpodbijani sklep prvostopenjskega organa je utemeljena.

10. V obravnavanem primeru je sporno, ali ima tožnik, kot zakonec osebe, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, v postopku postavitve pod skrbništvo položaj stranke kot stranski udeleženec.

11. Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) stranko definira v 42. členu, in sicer pravi, da je to vsaka fizična oseba in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek (prvi odstavek 42. člena ZUP). V 43. členu ZUP pa določa, da se ima pravico udeleževati postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek, zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec, prvi odstavek 43. člena ZUP).

12. Bistvena razsežnost položaja stranke v upravnem postopku je v tem, da ima posameznik možnost, da se udeležuje postopka, v katerem pristojni organ odloča o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih, in da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, in tako vpliva na vsebino odločitve (gl. npr. odločbo Ustavnega sodišča Up-741/12 z dne 2. 7. 2015).

13. Iz upravnosodne prakse (tudi Ustavnega sodišča, npr. odločba U-I-165/09 z dne 3. 3. 2011) sicer izhaja, da stranski udeleženci v upravnih postopkih nimajo enakega procesnega položaja kot stranke. V teh postopkih imajo po določbah ZUP sicer enake procesne pravice in dolžnosti kot stranka, vendar pa jih lahko izvajajo le v obsegu, s katerim se zagotavlja varstvo njihovih pravnih koristi, torej omejeno. Pravna korist je v ZUP opredeljena kot neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Gre torej za osebno korist, ki je neposredna in pravna. Korist je osebna, če se nanaša neposredno na osebo, ki jo uveljavlja, in neposredna, če gre za sedanjo korist v upravnem postopku, ki obstaja v trenutku odločanja, ne pa za morebitno ali bodočo korist. Korist je pravna, če je oprta na zakon ali drug zakoniti predpis. Dejanskega interesa v upravnem postopku ni mogoče uveljavljati.

14. V dosedanji sodni praksi Vrhovnega sodišča (U 1459/94, I Up 297/2005, I Up 787/2006) in tega sodišča (npr. II U 469/2012, I U 1209/2015) je ob upoštevanju, da je postopek postavitve pod skrbništvo namenjen izključno varstvu pravic in pravnih koristi osebe, ki se postavlja pod skrbništvo, sprejeto stališče, da ima v njem položaj stranke samo oseba, ki se postavlja pod skrbništvo, in oseba, ki je postavljena za skrbnika, saj s tem prevzema pravice in dolžnosti, postopek postavitve skrbnika pa se vodi po uradni dolžnosti (216. in 219. člen ZZZDR). Pri imenovanju začasnega skrbnika pristojni organ sicer upošteva želje zavarovančevih bližnjih sorodnikov, če je to v korist varovanca (183. člen ZZZDR), vendar ti sorodniki, tudi če sodelujejo v postopku, v njem ne varujejo svojih pravic in pravnih koristi. Na enako stališče se je to sodišče postavilo tudi v upravnem sporu, ki sta ga sprožila tožnik in njegov sin v zvezi s postavitvijo začasnega skrbnika isti varovanki (I U 961/2016).

15. Glede na povedano sodišče tudi v tem primeru sodi, da v postopku postavitve pod skrbništvo tožnik nima položaja stranke v ožjem smislu (42. člen ZUP) in da svojega pravnega interesa za udeležbo v postopku v svojstvu stranskega udeleženca (43. člen ZUP) ne more utemeljevati z interesom osebe, ki se postavlja pod skrbništvo, zato tožnik ne more uspeti z navedbo, da je njegov pravni interes v tem, da se za skrbnika postavi osebo, ki bo objektivno in nepristransko zastopala interese varovanke, saj to ni njegov oseben temveč varovankin pravni interes.

16. Drugače pa, ne glede na pojasnjeno upravnosodno prakso, velja za tožnikovo sklicevanje na položaj ter pravice in dolžnosti, ki jih ima kot zakonec osebe, ki se postavlja pod skrbništvo, v zvezi s čemer se posebej sklicuje na določbe 44., 47. in 48. člena ZZZDR. V nobenih od navedenih zadev se namreč sodišče še ni ukvarjalo z to razsežnostjo pravnic zakonca osebe, ki se postavlja pod skrbništvo.

17. Po prvem odstavku 3. člena ZZZDR je zakonska zveza z zakonom urejena življenjska skupnost moža in žene. Temelji na svobodni odločitvi skleniti zakonsko zvezo, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči (13. člen ZZZDR). Zakonca sta se dolžna vzajemno spoštovati, si zaupati in si medsebojno pomagati (44. člen ZZZDR). Kraj skupnega bivališča določata sporazumno (47. člena ZZZDR). Tudi o skupnih zadevah odločata sporazumno (48. člen ZZZDR).

18. Glede na navedene določbe ZZZDR je zakonska zveza pravni inštitut (ustavnopravne ravni, saj jo v prvem odstavku 53. člena ureja tudi Ustava), ki med zakoncema ustvarja posebno statusnopravno razmerje, ki je definirano v zakonu in za katerega je značilna posebna oblika medsebojne osebne povezanosti zakoncev, ki ima, kot izhaja iz navedenih določb ZZZDR, pravni značaj. Zaradi značilne osebne narave oziroma osebne povezanosti kot temeljnega elementa pravnih razmerji med zakoncema po presoji sodišča postavitev skrbnika enemu od njiju nedvomno posega v navedeno pravno razmerje in s tem v pravice in obveznosti drugega zakonca, kot jih opredeljuje zakon. Zato zakoncu osebe, ki se postavlja pod skrbništvo, ni mogoče odreči pravnega interesa, da v postopku postavitve pod skrbništvo kot stranski udeleženec v obsegu varstva svojih pravic podaja izjave in v posledici tega uveljavlja pravna sredstva.

19. Navedeno pa zgolj pomeni, da ima zakonec v navedenem obsegu zaradi varstva svojih pravic in obveznosti, ki izhajajo iz navedenega osebnega razmerja z varovanko, pravni interes za sodelovanje v postopku kot stranski udeleženec. Ali je bilo z odločbo o postavitvi skrbnika tudi dejansko poseženo v tožnikovo pravno korist, pa je stvar vsebinske presoje tožnikovih navedb, do česar pa v tej zadevi še ni prišlo. Šele v tej razsežnosti, torej meritorne presoje tožnikovih navedb v zvezi pravilnostjo odločitve o postavitvi skrbnika, pa so lahko relevantne tudi navedbe prizadete stranke iz odgovora na tožbo, ki se nanašajo na konkretno razmerje med varovanko in tožnikom ter na zatrjevano nasprotje interesov med njima.

20. Sodišče nadalje tudi sodi, da glede na to, da je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, njuno skupno premoženje (drugi odstavek 51. člena ZZZDR), s katerim zakonca upravljata in razpolagata skupno in sporazumno (prvi odstavek 52. člena ZZZDR), tožniku pravnega interesa ni mogoče odreči niti v postopku popisa premoženja, ki ga organ izvede v posledici postavitve pod skrbništvo. K temu pa zgolj pripominja, da je že v zadevi I U 1058/2013 sprejelo stališče, da gre v tem primeru za upravni akt iz drugega odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

21. Ker je sodišče po povedanem ugotovilo, da je bil v postopku zmotno uporabljen zakon, je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi zoper izpodbijani prvostopenjski akt ugodilo in to odločbo odpravilo ter na podlagi tretjega odstavka istega člena zadevo vrnilo v ponovni postopek organu, ki je izpodbijano odločbo izdal. V skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 bo moral prvostopenjski organ v skladu s pravnimi stališči iz te sodbe v ponovnem postopku ponovno preizkusiti, ali so v obravnavani skrbniški zadevi izpolnjeni pogoji za vročitev odločbe iz drugega odstavka 229. člena ZUP, v zvezi s pritožbo zoper sklep o popisu premoženja pa, ali so izpolnjene tudi ostale procesne predpostavke za njeno vsebinsko obravnavo, in v posledici tega ravnati z njo v skladu z določbami ZUP.

22. Ker dejansko stanje, ki je bilo v obravnavani zadevi pomembno za odločitev, ni bilo sporno, odločitev pa temelji na presoji pravnih vprašanj, je sodišče skladno s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 o tožbi odločilo brez glavne obravnave, na seji.

K II. točki izreka:

23. S tožbenim predlogom, naj sodišče ugodi zahtevi za izločitev strokovne sodelavke CSD, tožnik izpodbija tudi 2. točko izreka odločbe drugostopenjskega organa, s katero je bila ta tožnikova zahteva zavržena.

24. Tožba zoper navedeni del izreka odločbe drugostopenjskega organa ni dovoljena.

25. Po prvem odstavku 2. člena ZUS-1 se v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika; o zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Drugi odstavek istega člena opredeljuje upravni akt kot upravno odločbo ali drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. V drugem odstavku 5. člena ZUS-1 je določeno, da se lahko v upravnem sporu izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

26. Predmet obravnavanega upravnega spora je sklep, s katerim je drugostopenjski organ zavrgel tožnikov predlog za izločitev uradne osebe iz postopka v navedeni skrbniški zadevi. S tem pa ni vsebinsko odločil o kakšni materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Gre zgolj za vmesno oziroma procesno odločitev, ki jo je organ sprejel v okviru postopka odločanja o glavni stvari in je namenjena izključno zakonitemu poteku tega postopka.

27. Ker je torej izpodbijani sklep procesni sklep, saj vsebuje odločitev procesne narave, ki se nanaša zgolj na izvedbo konkretnega upravnega postopka, ni dokončni upravni akt v smislu prej citiranega prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Poleg tega tudi ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta ni obnovljen, ustavljen ali končan. Sodišče pripominja, da to še ne pomeni, da tožnik za predmetno odločitev sploh ne bi imel pravnega sredstva. Zoper dokončno odločbo, izdano v postopku, bo lahko namreč v upravnem sporu uveljavljal tudi očitke o tem, da bi morala biti uradna oseba izločena iz postopka (razlog iz 2. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1).

28. Ker glede na to izpodbijani sklep ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je sodišče tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo. V posledici tega se ni opredeljevalo do preostalih s tem povezanih tožbenih navedb.

K III. točki izreka:

29. Ker je sodišče ugodilo tožbi in izpodbijano odločbo odpravilo, je tožnuj v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Zadeva je bila rešena na seji in tožnika je v postopku zastopal odvetnik, zato je po drugem odstavku 3. člena Pravilnika upravičeni do povračila stroškov v višini 285,00 EUR, ob upoštevanju 22% DDV pa v skupni višini 347,70 EUR. Toženka je stroške dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).