Jedro

S postavitvijo delavke istega sodišča, ki v tej zadevi odloča, za začasnega zastopnika se postavi tudi vprašanje navzkrižja interesov med zastopnikom in sodiščem, ki o zadevi odloča, kar pa lahko vzbudi tudi dvom v nepristranost bodisi začasne zastopnice ali organa, ki odloča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se nasprotnemu udeležencu v postopku zaradi sodnega odprtja sefa postavi začasna zastopnica odvetnica N. Č. G., P. 3, Ljubljana, ker je prebivališče nasprotnega udeleženca neznano. Začasna zastopnica bo nasprotnega udeleženca zastopala vse dotlej, dokler ne bo le-ta ali njegov pooblaščenec nastopil pred sodiščem, oziroma dokler skrbstveni organ ne bo sporočil sodišču, da je postavil skrbnika. Predlagajoči stranki je naložilo, da v roku 15 dni po prejemu tega sklepa založi predujem v višini skupaj 40.000,00 SIT za začasno zastopnico. Hkrati je sklenilo, da če predujem v postavljenem roku ne bo založen, bo sodišče štelo predlog za umaknjen.

Zoper navedeni sklep je predlagatelj vložil pravočasno pritožbo.

Meni, da je odločitev sodišča prve stopnje napačna. Predlagatelj je predlagal, da se za začasnega zastopnika postavi strokovno delavko sodišča Matejo G. iz Ljubljane, kot je to sodišče že naredilo v nepravdni zadevi predlagateljice v zadevi sodnega odprtja sefa pod opr. št. N 87/2005 in N 85/2005. Takrat je sodišče tudi našlo pravno podlago. S postavljanjem odvetnika in začasnega zastopnika pa bi sodišče le dodatno obremenjevalo predlagatelja postopka, saj se tako ali tako ne bo mogel poplačati iz strani nasprotnega udeleženca.

Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep odpravi in za začasno zastopnico nasprotnemu udeležencu postavi strokovno sodelavko naslovnega sodišča Matejo G.iz Ljubljane.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in temelji na 4. odstavku

82. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v nepravdnem postopku smiselno uporablja na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Ta določa, da začasnega zastopnika sodišče izbere med odvetniki, notarji ali drugimi strokovno usposobljenimi osebami. Ker pa sodišča nimajo na voljo seznama "drugih strokovno usposobljenih oseb", je realna predvsem prva možnost, odvetniki oziroma notarji.

Slednje je treba upoštevati tudi zato, ker te osebe nimajo pravice, da bi po prosti presoji odklonile imenovanje za začasnega zastopnika, pa tudi iz razloga, ker zastopanje v takih zadevah zahteva veliko stopnjo odgovornosti, odvetniki in notarji pa so za to usposobljeni in tudi zavarovani za primer svoje odgovornosti. Sicer pa se s postavitvijo delavke istega sodišča, ki v tej zadevi odloča, za začasnega zastopnika, postavi tudi vprašanje navzkrižja interesov med zastopnikom in sodiščem, ki o zadevi odloča, kar pa lahko vzbudi tudi dvom v nepristranost bodisi začasne zastopnice ali organa, ki odloča. Sicer pa je le postavitev predloga predlagajoče stranke sodišču, da naj postavi začasnega zastopnika stranki, ki nima stalnega bivališča, v dispoziciji predlagatelja (primerjaj 1. odstavek 82. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). V dispoziciji sodišča pa je izbira začasnega zastopnika bodisi med notarji, odvetniki ali drugimi strokovno usposobljenimi osebami (primerjaj 4. odstavek 82. člena ZPP).

Tako se izkaže, da je pritožba predlagatelja neutemeljena ter jo je bilo potrebno zavrniti in potrditi pravilen sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP).