Jedro

Ugovor, da obveznost iz naslova dohodnine in prispevkov za socialno varnost ni prešla na univerzalnega pravnega naslednika, lahko poda le pravna oseba, na katero je bila prenesena dejavnost, ki jo je do prenosa opravljala fizična oseba, ne pa tudi dediči te fizične osebe po njeni smrti. Fizična oseba, ki preneha opravljati dejavnost, mora namreč praviloma sama izpolniti davčne obveznosti iz časa opravljanja svoje dejavnosti, posledično pa glede na splošna pravila o prehodu obveznosti le-te v primeru smrti fizične osebe preidejo na njene dediče.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanih II. in III. točki izreka potrdi.

II. Dolžnika sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Dolžnika sta dolžna upniku v roku 8 dni povrniti njegove stroške odgovora na pritožbo v znesku 515,00 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru dolžnikov A. A. in B. B. delno ugodilo in postopek zavarovanja po sklepu o zavarovanju 2643 Z 91/2014 z dne 7. 3. 2014 ustavilo glede: - terjatve iz naslova glavnice v višini 251,12 EUR; - terjatve iz naslova nateklih zakonskih zamudnih obresti v višini 206,43 EUR ter - zakonskih zamudnih obresti od zneska 46.633,49 EUR od dne 30. 1. 2015 do dne 5. 12. 2016 (I. točka izreka sklepa).

V preostalem je ugovor dolžnikov zavrnilo (II. točka izreka sklepa) in sklenilo, da dolžnika sama nosita svoje stroške ugovornega postopka (III. točka izreka sklepa).

2. Zoper II. in III. točko izreka sklepa se pravočasno po pooblaščenki pritožujeta dolžnika iz vseh pritožbenih razlogov. Navajata, da prevzem davčnih obveznosti zapustnikov s strani dedičev ureja 48. člena ZDavP-2, ki je lex specialis proti 142. členu ZD, ter se sklicujeta na osmi odstavek 48. člena ZDavP-2. Menita, da je določba jasna in izrecna ter ureja dve možni situaciji, in sicer situacijo, ko zapustnik preneha z opravljanjem dejavnosti pred smrtjo in za dolgove odgovarja kot fizična oseba - v tem primeru dediči ne prevzamejo obveznosti iz naslova dohodnine in prispevkov za socialno varnost, ter situacijo, ko do prenehanja opravljanja dejavnosti pride zaradi smrti - v tem primeru se dolgovi iz naslova dohodnine in prispevkov za socialno varnost prenesejo na dediče. Samostojno podjetje zapustnika ni prenehalo zaradi njegove smrti, saj je umrl 30. 1. 2015, medtem ko je z opravljanjem dejavnosti prenehal že 30. 12. 2012. S tem je izpolnjena prva situacija, v kateri po izrecni in jezikovno jasni določbi osmega odstavka 48. člena ZDavP-2 do prevzema obveznosti ne pride. Sodišče je z namensko in logično razlago presojalo vsebino določbe in s tem kršilo materialno pravo, saj je jezikovna razlaga tista, ki kot temeljna določa zunanjo mejo, ki je razlagalec ne sme prestopiti. Če je torej določba jezikovno jasna, jo je treba uporabiti tako, kot se glasi. Šele če gre za nejasno določbo, se lahko uporabi druge razlagalne metode, pri čemer hierarhijo analogno najdemo v OZ, ki se sicer uporablja pri razlagi nejasnih pogodbenih določil. Sodišče je s svojo razlago preseglo zunanjo mejo določbe osmega odstavka 48. člena ZDavP-2 in ji dalo pomen, ki ni skladen z jezikovno razlago. Pogoji za nadaljevanje postopka zavarovanja torej niso izpolnjeni in bi bilo treba postopek ustaviti. Podredno pa dolžnika uveljavljata še, da s strani upnika kljub pozivom nista prejela nobenega obvestila o prevzemu dolga ter tudi nista seznanjena z višino dolga. Ker se upnik ne odziva, dolžnika skladno s 300. členom OZ ne moreta biti v zamudi in zakonske zamudne obresti več ne tečejo. Predlagata spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da se postopek zavarovanja ustavi, podredno pa tako, da se postopek zavarovanja ustavi glede teka zakonskih zamudnih obresti od glavnice 46.382,37 EUR od 5. 12. 2016 dalje do plačila. Priglašata tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Upnik je 4. 3. 2014 vložil predlog za zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini z ID znakom ... na podlagi seznama izvršilnih naslovov DT 538/201-1 08-3221-08 z dne 11. 2. 2014 zoper dolžnika B. B. Sodišče prve stopnje je predlagano zavarovanje dovolilo s sklepom z dne 7. 3. 2014. Dolžnik je sklepu o zavarovanju pravočasno ugovarjal, še pred vročitvijo sklepa o ugovoru z dne 27. 3. 2015 pa je sodišče postopek s sklepom z dne 10. 4. 2015 prekinilo zaradi dolžnikove smrti. S sklepom z dne 3. 11. 2016 je sodišče prve stopnje postopek zavarovanja nadaljevalo z dedičema nepremičnine, A. A. in B. B. 6. Nova dolžnika sta 23. 11. 2016 vložila ugovor po 56.a členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v zvezi z 12. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ, da terjatev ni prešla nanju. Navajala sta, da dolg izvira iz dejavnosti samostojnega podjetnika posameznika, izpolnjeni pa so pogoji po osmem odstavku 48. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), po katerem dediči ne prevzamejo davčnih obveznosti v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti fizične osebe. Pokojni B. B. je samostojno podjetje zaprl 30. 12. 2012, kar je več kot dve leti pred smrtjo. S tem so podane okoliščine, ki jih zakon predvideva kot izjemo od prevzema davčnih obveznosti, zato obveznost na dediča ni prešla. Dolžnika sta ugovarjala tudi zastaranje dela dolga. Upnik je v odgovoru na ugovor z dne 20. 12. 2016 ugovorne navedbe dolžnikov prerekal kot neutemeljene. Pojasnil je, da osmi odstavek 48. člena ZDavP-2 ureja le vpliv statusnega preoblikovanja samostojnega podjetnika posameznika v kapitalsko družbo oziroma primere, ko podjetnik dejavnost prenese na prevzemno gospodarsko družbo. V takem primeru oseba, ki preneha opravljati dejavnost, za obveznosti iz časa opravljanja te dejavnosti odgovarja kot fizična oseba, te obveznosti pa predstavljajo dolg, ki preide na dediče. Upnik je prerekal tudi podan ugovor zastaranja. Dolžnika sta v odgovoru na upnikovo vlogo vztrajala pri ugovornih navedbah in menila, da je jezikovni pomen določbe osmega odstavka 48. člena ZDavP-2 jasen in ne omogoča razlage, kot jo navaja upnik. Podala sta še dodaten ugovor glede teka zakonskih zamudnih obresti za čas od zapustnikove smrti do dospelosti dolga za dediče. 7. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru dolžnikov delno ugodilo (glede zastaranja dela obveznosti in glede prekinitve teka zakonskih zamudnih obresti za čas od smrti zapustnika do dospelosti obveznosti za dediča), v preostalem pa je ugovor zavrnilo. Višje sodišče odločitev v zavrnilnem delu sprejema kot materialnopravno pravilno.

8. Po splošnem pravilu 142. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) je dedič odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Če je več dedičev, so za zapustnikove dolgove odgovorni nerazdelno vsak do višine vrednosti svojega dednega deleža. Tudi po prvem in drugem odstavku 48. člena ZDavP-2 univerzalni pravni naslednik v celoti prevzame davčne obveznosti in terjatve iz naslova davkov pravnega prednika, v primeru dedovanja do višine vrednosti podedovanega premoženja v sorazmerju s prejeto dediščino. V osmem odstavku 48. člena ZDavP-2 je določena izjema, in sicer ne glede na prvi odstavek tega člena univerzalni pravni naslednik ne prevzame obveznosti in terjatev iz naslova dohodnine in prispevkov za socialno varnost pravnega prednika, ki bremenijo pravnega prednika kot fizično osebo, v primerih prenehanja opravljanja dejavnosti fizične osebe, razen v primeru prenehanja zaradi smrti.

9. Dolžnika svoj ugovor temeljita ravno na izjemi iz osmega odstavka 48. člena ZDavP-2 in menita, da terjatev, katere zavarovanje zahteva upnik, ni prešla nanju, saj je zapustnik svojo dejavnost, iz katere izvira davčni dolg, prenehal opravljati že več kot dve leti pred smrtjo. Višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je tako razlogovanje napačno oziroma da določba osmega odstavka 48. člena ZDavP-2 ne omogoča razlage, kot jo podajata dolžnika, temveč je pravilno razumevanje navedene določbe, kot ga v odgovoru na ugovor podaja upnik.

10. Že iz gramatikalne oziroma jezikovne razlage določbe namreč izhaja, da se izjema od prehoda obveznosti na univerzalne pravne naslednike nanaša na obveznosti iz naslova dohodnine in prispevkov za socialno varnost, ki bremenijo pravnega prednika kot fizično osebo, ki je prenehala opravljati svojo dejavnost (razen če je dejavnost prenehala opravljati zaradi smrti, kar pa ni situacija v predmetni zadevi). Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, že pojmovno to lahko predstavlja le situacijo, ko samostojni podjetnik preneha opravljati dejavnost zaradi statusnega preoblikovanja (bodisi s prenosom podjetja na novo kapitalsko družbo bodisi s prenosom na prevzemno kapitalsko družbo, prim. 667. člen Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) in drugi odstavek 671. člena ZGD-1), saj to predstavlja edino1 možnost univerzalnega pravnega nasledstva pri fizični osebi, ki kot nosilec podjema preneha opravljati pridobitno dejavnost na trgu. Pravnoorganizacijska oblika samostojnega podjetnika namreč nima ločene oziroma samostojne osebne strukture, temveč je fizična oseba neposredno integrirana v pravnoorganizacijsko obliko2, kar pomeni, da je samostojni podjetnik še vedno fizična oseba (šesti odstavek 3. člena ZGD-1), ki za svoje obveznosti tudi po prenehanju opravljanja dejavnosti odgovarja z vsem svojim premoženjem (7. člen in 672. člen ZGD-1). Ugovor, da obveznost iz naslova dohodnine in prispevkov za socialno varnost ni prešla na univerzalnega pravnega naslednika, zato lahko skladno z osmim odstavkom 48. člena ZDavP-2 poda le pravna oseba, na katero je bila prenesena dejavnost, ki jo je do prenosa opravljala fizična oseba, ne pa tudi dediči te fizične osebe po njeni smrti. Skladno z zgoraj pojasnjenim mora namreč fizična oseba, ki preneha opravljati dejavnost, praviloma sama izpolniti davčne obveznosti iz časa opravljanja svoje dejavnosti3, posledično pa glede na zgoraj pojasnjena splošna pravila o prehodu obveznosti le-te v primeru smrti fizične osebe preidejo na njene dediče (ker do prehoda pride že po samem zakonu, so neutemeljene navedbe dolžnikov, da upnik ni izdal posebne ugotovitvene odločbe o prehodu obveznosti na nove dolžnike).

11. Pritožbeni očitki o napačni razlagi in o prekoračitvi razlage določbe osmega odstavka 48. člena ZDavP-2 se ob navedenem izkažejo za neutemeljene, neupoštevno pa je tudi sklicevanje na določbe Obligacijskega zakonika o razlagi spornih pogodbenih določil. Navedbe o neseznanjenosti dolžnikov z višino terjatve ter o nesodelovanju upnika in o posledični upniški zamudi dolžnika prvič podajata šele v pritožbi in ob tem ne navedeta, zakaj jih nista mogla podati že v ugovoru, zato predstavljajo nedopustne pritožbene novote in jih višje sodišče ne more upoštevati (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ.

12. Ker sta dolžnika z ugovorom uspela le glede sorazmerno majhnega dela glavnice in glede dela stranske terjatve iz naslova obresti, je pravilna tudi odločitev, da sama krijeta svoje stroške ugovornega postopka (šesti odstavek 38. člena ZIZ in drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Ker je pritožba neutemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep v izpodbijanih II. in III. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Dolžnika s pritožbo nista uspela, zato je višje sodišče sklenilo, da sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (šesti odstavek 38. člena ZIZ in prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik je v odgovoru na pritožbo navedel dejstva, s katerimi je pripomogel k rešitvi zadeve, zato je višje sodišče sklenilo, da sta mu dolžnika dolžna v roku 8 dni kot potrebne za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ povrniti njegove stroške odgovora na pritožbo v znesku 515,00 EUR (1100 točk za sestavo odgovora in 2% materialne stroške), v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

1 Poleg primera prenehanja opravljanja dejavnosti zaradi smrti, kar pa je iz navedene izjeme izrecno izključeno. 2 Prim. S. Prelič v Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 3. knjiga, Ljubljana 2007, stran 913. 3 Prim. Zakon o davčnem postopku s komentarjem, Ljubljana 2008, stran 124.