Jedro

Pravni interes za pritožbo ima tisti, čigar pravni položaj bi se z odločbo pritožbenega sodišča lahko izboljšal. Meje njegove pritožbene pravovarstvene potrebe pa so njegovi zahtevki in predlogi, kot jih je postavil pred sodiščem prve stopnje.

Ker upnika zahtevata s pritožbo nekaj, kar ni bilo predmet njune prijave terjatve, njuni pritožbi nista dovoljeni.

Izrek

Pritožbi se zavržeta.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem delu sklepa (točki V/1 in V/2) ugotovilo, da obstaja izločitvena pravica upnikov:

1. KP. s.p., na nepremičnini z identifikacijsko številko 49. E, del stavbe, stanovanje št. 102, v 2. in 1. etaži R., vpisani v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Trebnjem, pod vl. št. 1215/49, k.o. 1422 T. ter na nepremičnini na parc. št. 246/5, vpisani pri Okrajnem sodišču v Trebnjem pod vl. št. 1158, k.o. 1422 T. in

2. E. d.o.o., na nepremičnini z identifikacijsko številko 97.E in 99.E, del stavbe, stanovanji št. 506 in 508, v 3. in 1. etaži R., vpisani v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Trebnjem, pod vl. št. 1215/99, k.o. 1422 T. ter na nepremičnini z identifikacijsko številko 44.E in 38.E, parkirni mesti št. 44 in 38 v 1. etaži, vpisani pri Okrajnem sodišču v Trebnjem pod vl. št. 1215/44 in 1215/38, k.o. 1422 T. Stečajnemu upravitelju je naložilo, da izstavi zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice na zgoraj navedenih nepremičninah, v korist izločitvenih upnikov KP. s.p. in E. d.o.o. Upnika sta proti sklepu pravočasno vložila pritožbi, zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbama ugodi ter sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da stečajnemu upravitelju naloži izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo lastninske pravice na bremen prostih nepremičninah, ki so predmet njune izločitvene pravice.

Stečajni upravitelj je na pritožbi odgovoril. Pritožbi nista utemeljeni.

S prijavo terjatve v stečajnem postopku upniki uveljavljajo zahtevo po sodnem varstvu pravice doseči poplačilo terjatve v stečajnem postopku, ali pravice, da se iz stečajne mase izloči premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku in izroči upniku, ki trdi, da je lastnik tega premoženja. Stečajni upravitelj se mora v skladu z določbo 1. odst. 61. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) o vsaki pravočasno prijavljeni terjatvi določno izreči, ali jo priznava ali prereka. Pri svoji izjavi je vezan na vsebino prijavljene terjatve in upniku ne more in ne sme priznati več ali kaj drugega, kot je zahteval (prim. 2. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 1. odst. 121. člena ZFPPIPP).

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta upnika v stečajnem postopku nad dolžnikom med drugim prijavila tudi izločitveno pravico. Upnik KP. s.p. je prijavil izločitveno pravico na stanovanju v večstanovanjski stavbi L., s komercialno oznako A-102 s pripadajočo shrambo z oznako 102K ter na parkirnem mestu, ki ga tvori zemljišče parc. št. 246/5. Upnik E. d.o.o. pa je prijavil izločitveno pravico na dveh stanovanjih po Prodajni pogodbi št. P-006/2008 z dne 10. 11. 2008. Stečajni upravitelj je upnikoma priznal izločitveno pravico tako, kot sta jo prijavila.

Pritožnika v pritožbi trdita, da ne soglašata z izstavitvijo zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo lastninske pravice v njuno korist z bremenom, temveč zahtevata izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo lastninske pravice brez bremen.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta upnika v prijavi terjatve sicer res omenila, da se je prodajalec - stečajni dolžnik, obvezal, da bo pred vpisom lastninske pravice na nepremičninah, ki so bile predmet prodajnih pogodb v korist upnikov in so predmet izločitvene pravice, zagotovil na svoje stroške izbris vseh hipotek ter tako omogočil bremen prost vpis lastninske pravice (2. odst. 3. člena Prodajne pogodbe za stanovanje v stavbi L. št. P-004/2008 z dne 04. 11. 2008 in 2. odst. 3. člena Prodajne pogodbe za stanovanje L. št. P-006/2008 z dne 10. 11. 2008). Vendar upnika terjatve iz naslova te dolžnikove zaveze, ki je obligacijskopravna zaveza, nista prijavila.

Pravni interes za pritožbo ima tisti, čigar pravni položaj bi se z odločbo pritožbenega sodišča lahko izboljšal. Meje njegove pritožbene pravovarstvene potrebe pa so njegovi zahtevki in predlogi, kot jih je postavil pred sodiščem prve stopnje (Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2009, 3. knjiga, str. 352).

Ker upnika zahtevata s pritožbo nekaj, kar ni bilo predmet njune prijave terjatve, njuni pritožbi nista dovoljeni.

Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbi upnikov zavrglo (3. v zvezi z 1. odst. 128. člena ZFPPIPP).