Jedro

Začetek stečajnega postopka zoper pravno osebo glede na namen stečajnega postopka (224. člen ZFPPIPP) pomeni uveljavitev posebnih pravil glede poplačevanja terjatev upnikov do stečajnega dolžnika. Te določa ZFPPIPP. Ta zakon opredeljuje tudi vlogo, naloge in pooblastila stečajnega upravitelja in pravila stečajnega postopka, v katerem nastopa stečajni upravitelj kot poseben procesni organ sodišča, ki opravlja naložene mu naloge in je podrejen sodniku, katerega navodila pri delu je dolžan upoštevati (101. člen ZFPPIPP). V skladu s pravili stečajnega postopka in v okviru le-tega se zato rešujejo tudi morebitna nestrinjanja upnikov s pravilnostjo postopanja samega stečajnega upravitelja.

Izrek

I. Pritožba tožene stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 11. 11. 2022 toženi stranki (v nadaljevanju: toženka) naložilo, da tožeči stranki (v nadaljevanju: tožnik) v roku 15 dni plača 14.428,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 1. 2019 dalje do plačila. Odločilo je tudi o pravdnih stroških in toženki naložilo, da tožniku v 15 dneh povrne 469,00 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od nastopa zamude dalje.

2. Toženka v vloženi pritožbi ni opredelila pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP, predlagala pa je, da se njeni pritožbi ugodi in da se sodba sodišča prve stopnje v celoti razveljavi.

V pritožbi je navajala, da stečajni upravitelj podjetja A. A. kljub temu, da je ob primopredaji dobil listine iz katerih je lahko videl, da je podjetje imelo terjatve do Zavarovalnice ..., katere so se prenesle na toženko kot poroka in so bile od nje izterjane, tega dejstva ni hotel dati v bilanco in je toženki govoril, da se je tako on odločil in da če se toženka ne strinja, naj se pritoži na postopek. Stečajni upravitelj je sprožil predmetni postopek, med katerim pa je terjatev prodal in uvedel novega upnika. Toženka je v ugovoru predlagala zaslišanje novega upnika, česar pa sodišče ni naredilo. Novi upnik se na naroku ni pojavil, sodišče pa se je oprlo samo na tožnikove listine. Sklepanje sodišča, da toženka terjatve v stečajnem postopku ni priglasila, ni pravilno. Toženka se je s stečajnim upraviteljem dogovarjala o vseh opcijah. Toženkin interes je bil, da se dolg podjetja A. A. zavede v njegovih otvoritvah, če ne, pa ga prijavijo kot terjatev. Vse to se je zgodilo zato, ker stečajni upravitelj dolga A. A. do Zavarovalnice ... in njenega poplačila in pobota po toženki ni prijavil v začetni in otvoritveni bilanci. Če bi to storil, dolga ne bi bilo. Ker je sodišče prve stopnje verjelo samo prvemu tožniku, ne pa toženki, je sledilo logiki, da gre za dva različna dolga, kar pa ni res, saj je bil dolg poplačan s pobotom. Tega pa stečajni upravitelj ni upošteval pri računovodskih izkazih in otvoritveni bilanci.

3. Tožnik je na pritožbene trditve toženke odgovoril, da je toženkina obveznost do tožnika izhajala iz začetne in otvoritvene bilance. Toženka terjatve v stečajnem postopku ni prijavila, niti ni podala izjave o pobotu. Zato stečajni upravitelj ni imel podlage, da bi lahko štel, da je terjatev do toženke prenehala. Morebitnega upravičenja za pobot ni izkazovala niti računovodska dokumentacija, o čemer je stečajni upravitelj poročal v stečajnem postopku. Ker terjatve v stečajnem postopku toženka ni prijavila, je ta prenehala. To, kar je glede zapiranja dolga toženke kot družbenice podjetja A. A. predlagala toženka, ni v skladu s pravili Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP). Kot je pojasnjeno tudi v sodbi, je tožnik izkazal aktivno legitimacijo in terjatev, ki je nesporna. Ključna je zaključna in nato otvoritvena bilanca. Tožnik je predlagal zavrnitev pritožbe in priglasil kot svoje pritožbene stroške stroške vloženega odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku, uveljavljenim s tožbo tožnika A. A. - v stečaju, kot pravne osebe v stečaju (ki jo je vložil stečajni upravitelj kot njen zakoniti zastopnik), v položaj katerega je tekom pravdnega postopka1 vstopil B. B. kot njegov pravni naslednik2, ugodilo zato, ker je ugotovilo, da toženka tožnikovih trditev o obstoju njegove vtoževane terjatve zoper njo sploh ni prerekala (in jih je zato sodišče štelo kot priznane), glede svoje zatrjevane terjatve do prvotnega tožnika, ki je nastala še pred uvedbo stečajnega postopka zoper njega, pa ni izkazala, da jo je pravočasno oziroma sploh prijavila v stečajnem postopku zoper prvotnega tožnika. Zato je glede njene terjatve do prvotnega tožnika presodilo, da je ta po samem zakonu, to je na podlagi 296. člena ZFPPIPP prenehala, zato pa njene trditve o prenehanju tožnikove terjatve zaradi njenega uveljavljanega pobota s to svojo terjatvijo niso upoštevne.

6. Toženka s pritožbo zaključkov sodišča prve stopnje o neprerekanosti tožnikove izterjevane terjatve ne izpodbija. S pritožbenimi trditvami o tem, kakšen je bil njen interes v dogovarjanju s stečajnim upraviteljem prvotnega tožnika v stečajnem postopku in s pritožbenimi očitki o nepravilnosti ravnanja stečajnega upravitelja, pa ne more omajati zaključka sodišča prve stopnje o njeni neizkazanosti prijave svoje terjatve v stečajnem postopku zoper prvotnega tožnika. Začetek stečajnega postopka zoper pravno osebo glede na namen stečajnega postopka (224. člen ZFPPIPP) pomeni uveljavitev posebnih pravil glede poplačevanja terjatev upnikov do stečajnega dolžnika. Te določa ZFPPIPP. Ta zakon opredeljuje tudi vlogo, naloge in pooblastila stečajnega upravitelja in pravila stečajnega postopka, v katerem nastopa stečajni upravitelj kot poseben procesni organ sodišča, ki opravlja naložene mu naloge in je podrejen sodniku, katerega navodila pri delu je dolžan upoštevati (101. člen ZFPPIPP).3 V skladu s pravili stečajnega postopka in v okviru le-tega se zato rešujejo tudi morebitna nestrinjanja upnikov s pravilnostjo postopanja samega stečajnega upravitelja.

7. Glede na zgornje ugotovitve sodišča prve stopnje pa je sodišče prve stopnje (upoštevajoč določila 59/2 člena in 296. člena ZFPPIPP4) pravilno zaključilo o neupoštevnosti toženkinih trditev o prenehanju izterjevane terjatve tožnika zaradi pobota z njeno terjatvijo ter o utemeljenosti tožnikovega tožbenega zahtevka.

8. Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in dejstva, da se sodišču prve stopnje niso pripetile nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti samo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo toženke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

9. Pritožnica pritožbenih stroškov ni priglasila, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločalo (163/1 člen ZPP).

10. Tožnikove navedbe v odgovoru na pritožbo pretežno predstavljajo navedbe, ki jih postopku pred sodiščem prve stopnje ni navajal in ki niso doprinesle k obravnavi pritožbe zato stroški vloženega odgovora na pritožbo ne predstavljajo potrebnih pravdnih stroškov (člen 155 ZPP) in jih tožnik nosi sam.

1 Na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča prve stopnje z dne 9. 3. 2022. 2 Ker je tekom stečajnega postopka izterjevano terjatev kupil v stečajnem postopku. 3 Za morebitne kršitve svojih upraviteljskih obveznosti pa je stečajni upravitelj tudi odškodninsko odgovoren (102. člen ZFPPIPP). 4 Navedena določila namreč določajo, da morajo upniki v stečajnem postopku prijaviti vse svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, v treh mesecih po objavi oklica o začetku tega postopka, sicer te prenehajo.