Jedro

Od predlagatelja se pričakuje, da v predlogu za podaljšanje pripora v bistvenem povzame dokaze, ki kažejo na utemeljenost suma izvršitve očitanih kaznivih dejanj, da se opredeli do vpliva med dosedanjo preiskavo izvedenih dokazov na obstoj utemeljenega suma, prav tako, da navede bistvene okoliščine, ki kažejo na podan priporni razlog.

Vrhovno sodišče je pri odločanju o predlogu za podaljšanje pripora vezano na predlog državnega tožilca glede domnevnega kaznivega dejanja, domnevnega storilca in predlagani priporni razlog, ni pa vezano na dejstva in dokaze, s katerimi tožilec utemelji svoj predlog in sme svojo odločitev podpreti tudi z drugimi dokazi in podatki iz spisa. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je zahtevi po obrazloženi odločbi o priporu zadoščeno tudi s sklicevanjem na obrazložitev predhodne odločbe o priporu, če je sklep, na katerega se sklicuje sodišče pravnomočen. Sklicevanje na pravnomočne odločitve sodišča, ki so podlaga za nadaljno sodno presojo v isti zadevi je tako dopustno, ne velja pa to za navedbe strank iz predhodnih vlog. Stranka se na svoje predhodne vloge ne more sklicevati, temveč mora svoje ugovore določno uveljaviti v vsaki konkretni vlogi.

Izrek

Obdolženim A. A., B. B., C. C., D. D., E. E., F. F. in G. G. se iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku pripor podaljša do 7. 10. 2022 do 6.01 ure.

Obrazložitev

1. Zoper uvodoma navedene obdolžence je pred Okrožnim sodiščem v Kopru v teku kazenski postopek zaradi kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelovanje prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena v zvezi s členom 20 KZ-1 (v nadaljevanju KZ-1), kaznivih dejanj omogočanja uživanja mamil po prvem odstavku 187. člena KZ-1 in kaznivih dejanj nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva po tretjem odstavku 307. člena KZ-1. 2. S sklepi Okrožnega sodišča v Kopru I Kpd 17550/2022 z dne 8. 4. 2022, 9. 4. 2022 in 10. 4. 2022 je bil obdolžencem odrejen pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Obdolžencem je bil pripor podaljšan s sklepom izvenobravnavnega senata Okrožnega sodišča v Kopru I Ks 17550/2022 z dne 5. 5. 2022, Višje sodišče v Kopru je s sklepom I Kp 17550/2022 z dne 26. 5. 2022 zavrnilo zoper sklep o podaljšanju vložene pritožbe.

3. S sklepom Okrožnega sodišča v Kopru I Kpr 17550/2022 je bila dne 17. 5. 2022 zoper obdolžene A. A., B. B., D. D., E. E., G. G., F. F. in C. C. uvedena preiskava. Sklep za obdolženega E. E. še ni pravnomočen, zoper vse ostale obdolžence je preiskava pravnomočno uvedena.

4. Višja državna tožilka je dne 27. 6. 2022 na podlagi drugega odstavka 205. člena ZKP predlagala, da se obdolžencem pripor zaradi ponovitvene nevarnosti podaljša še za tri mesece. V skopem, vendar še sklepčnem predlogu je navedla, da se razlogi, ki so narekovali odreditev pripora zoper vseh sedem obdolženih niso v ničemer spremenili in se v izogib ponavljanju sklicevala na obrazložitev pravnomočnih sklepov o odreditvi pripora in o podaljšanju pripora. Dodala je, da je zoper več obdolžencev vložila še eno zahtevo za preiskavo zaradi kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1, med njimi sta tudi v tem postopku obdolžena C. C. in B. B. Okrožno sodišče v Kopru zadevo vodi pod opr. št. I Kpd 33244/2022 in je zoper štiri obdolžence dne 22. 6. 2022 in 23. 6. 2022 bil odrejen pripor. Poudarila je, da gre za obsežno kazensko zadevo, da je predkazenski postopek potekal v okviru enotne preiskovalne skupine z Republiko Italijo, zato je potrebno v preiskavi zaslišati še veliko število prič, kakor tudi tajne delavce policije in koordinatorja, pri čemer bo moralo sodišče najprej odločiti o predlogu za odreditev zaščitnih ukrepov za zaslišanje navedenih po 240.a členu ZKP, ter odločiti o predlogu za izdajo odredb po 219.a členu ZKP. Glede na navedeno predlaga podaljšanje pripora za tri mesece. Ocenjuje, da je glede na naravo kaznivih dejanj, veliko kriminalno količino, dalj časa trajajoče izvrševanje kaznivih dejanj in prodaje večjih količin prepovedane droge, predlagano podaljšanje pripora sorazmerno posegu v pravico obdolženih do osebne svobode.

5. Predlog za podaljšanje pripora je bil vročen vsem obdolžencem in njihovim zagovornikom. O predlogu so se izjasnili zagovorniki obdolžene A. A., B. B., D. D. in C. C. Vsi podaljšanju pripora nasprotujejo in predlagajo zavrnitev predloga, zagovorniki obdolženega C. C. in B. B. podrejeno predlagajo odreditev hišnega pripora. Zagovorniki poudarjajo, da predlog ni obrazložen in zato ne more predstavljati podlage za podaljšanje pripora. Državna tožilka se je v predlogu glede obstoja utemeljenega suma in pripornih razlogov zgolj sklicevala na že pravnomočne sklepe o odreditvi in podaljšanju pripora. V predlogu ni v bistvenem povzela dokaze, ki kažejo na utemeljenost suma izvršitve očitanih kaznivih dejanj, ni se opredelila do vpliva med dosedanjo preiskavo izvedenih dokazov na obstoj utemeljenega suma1, prav tako ni navedla bistvenih okoliščin, ki kažejo na podan priporni razlog, kar vse je od predlagatelja v tej fazi postopka pričakovati.

6. Predlog za podaljšanje pripora je tako na meji sklepčnosti. Vendar je Vrhovno sodišče pri odločanju o predlogu za podaljšanje pripora vezano na predlog državnega tožilca glede domnevnega kaznivega dejanja, domnevnega storilca in predlagani priporni razlog, ni pa vezano na dejstva in dokaze, s katerimi tožilec utemelji svoj predlog in sme svojo odločitev podpreti tudi z drugimi dokazi in podatki iz spisa2. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je zahtevi po obrazloženi odločbi o priporu zadoščeno tudi s sklicevanjem na obrazložitev predhodne odločbe o priporu, če je sklep, na katerega se sklicuje sodišče pravnomočen3. Sklicevanje na pravnomočne odločitve sodišča, ki so podlaga za nadaljno sodno presojo v isti zadevi je tako dopustno, ne velja pa to za navedbe strank iz predhodnih vlog. Stranka se na svoje predhodne vloge ne more sklicevati, temveč mora svoje ugovore določno uveljaviti v vsaki konkretni vlogi.

7. Preiskovalna sodnica je v pojasnilu, ki ga je podala na podlagi tretjega odstavka 205. člena ZKP navedla, da je bilo do sedaj zaslišanih nekaj prič, da je zaslišanje številnih prič razpisano v juliju, tudi prič iz Italije, zaslišati mora tudi tajne delavce in odločiti o predlogu za pridobitev podatkov po 219.a členu ZKP. Ocenjuje, da je utemeljen predlog državne tožilke za podaljšanje pripora za tri mesece.

8. V skladu z drugim odstavkom 205. člena ZKP sme senat Vrhovnega sodišča, po poteku treh mesecev, če teče postopek za kaznivo dejanje, za katerega je v zakonu predpisana kazen zapora nad pet let, podaljšati pripor največ za tri mesece. Za kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ-1 je predpisana kazen zapora od enega do desetih let, tako je ta formalni pogoj za podaljšanje pripora obdolžencem podan.

**Glede utemeljenega suma**

9. Utemeljen sum, da so priprti obdolženci storili očitana jim kazniva dejanja ima podlago v podatkih in dokazih, s katerimi je preiskovalna sodnica utemeljila sklep o uvedbi preiskave. V tem sklepu, ki je za vse obdolžence, razen za E. E. pravnomočen, so podrobno navedeni podatki in dokazi, ki so ne le našteti, temveč tudi vsebinsko povzeti in na katerih temelji sklep o obstoju utemeljenega suma, da so obdolženci storili očitano kaznivo dejanje. Za odločitev od predlogu za podaljšanje pripora je zato odločilno, ali gradivo, zbrano po uvedbi preiskavi ovrže pravnomočne ugotovitve o utemeljenosti sumov izvršitve kaznivih dejanj. Naloga vrhovnega sodišča pri tem ni razreševanja morebitnih nasprotujočih si dokazov, saj je celovita dokazna ocena pridržana morebitnemu kasnejšemu odločanju.

10. Bistvo očitkov obdolženi A. A. je, da je, ko je bil njen mož na prestajanju zaporne kazni zaradi kaznivih dejanj po členu 186 KZ-1, v sostorilstvu z njim izvrševala kazniva dejanja neupravičenega prometa kokaina v vseh izvršitvenih oblikah. Tako je utemeljeno osumljena da je leta 2018 J. J. prodala 200 gramov kokaina in vršila ulično prodajo večim odjemalcem, v letu 2019 večkrat ponujala v nakup kokain tajnemu delavcu, mu izročila vzorec, mu v treh primerih prodala skupaj 500 g kokaina, v enem primeru pa se izkazalo da snov, ki jo je tajnemu delavcu prodala kot kokain, to ni, 300 g kokaina pa naj bi prodala neznanemu kupcu. S prodajami tajnemu delavcu naj bi nadaljevala tudi v letu 2020, pri čemer naj bi mamilo dobavljali soobdolženi C. C. in B. B., pa tudi član mednarodne družbe I. I. Od slednjega naj bi prejela približno 2 kg kokaina in od tega nekaj več kot 1 kg prodala tajnemu delavcu, skupaj naj bi v letu 2020 tajnemu delavcu prodala oziroma posredovala pri prodaji skoraj 2 kg in 800 g kokaina, v prodajo pa naj bi mu še v petih primerih ponujala večje količine kokaina. Približno 150 g kokaina pa naj bi v letu 2020 prodala odvisniku K. K., ki naj bi ga deloma prodajal naprej, deloma pa sam užil. Navedeni je v maju 2021 v posledici zaužitja kokaina, ki naj bi ga dobil od soobdolženega C. C. ob hkratnem uživanju metadona, umrl. V letu 2021 je obdolženka utemeljeno osumljena, da je tajnemu delavcu dvakrat ponujala v nakup kokain, ki bi ga dobavil soobdolženi D. D., ki je zagotovil tudi vzorec, ter posredovala pri dveh prodajah kokaina tajnemu delavcu, pri čemer naj bi 1 kg kokaina dostavil I. in nekaj manj kot 200 g kokaina pa soobdolženi F. F. Utemeljenost suma, da je obdolženka izvršila opisana kazniva dejanja ima podlago v podatkih in dokazih, zbranih med z izvajanjem tako imenovanih prikritih preiskovalnih ukrepov, to je s prisluškovanjem telefonom in tajnim delovanjem, v predkazenskem postopku, kot je podrobno opisano v sklepu o uvedbi preiskave. Med preiskavo je bilo zaslišanih sedem prič, katerim naj bi obdolženka mamilo prodajala. Ena od zaslišanih prič je nakup od obdolženke potrdila, dve priči se nista določno opredelili temveč navajali, da se ne spomnita, ostale pa so nakup zanikale. Ob predvajanju posnetih telefonskih pogovorov so priče potrdile, da so komunicirale z obdolženko, vendar zanikale, da so se dogovarjali za izročitev kokaina. Tudi J. J., kateremu naj bi obdolženka v letu 2018 prodala 200 g kokaina je navedeno zanikal. Po oceni Vrhovnega sodišča izpovedbe teh prič utemeljenosti suma ulične prodaje mamil s strani obdolženke v letu 2018, ki temelji na izsledkih telefonskega prisluškovanja, niso tako omajali, da bi bilo to relevantno pri presoji temeljnega pogoja za podaljšanje pripora. Nasprotujoči dokazi bodo lahko predmet presoje v nadaljnjem postopku.

11. Obdolženi D. D., B. B. in C. C. so utemeljeno osumljeni, da so v letu 2020 vsak v enem primeru dobavili kokain, ki naj bi bil s posredovanjem obdolženke prodan tajnemu delavcu, in sicer D. D. in B. B. v količinah nekoliko manjših od 300 g, C. C. pa v količini nekoliko manjši od 200 g. Pri tem naj bi D. D. pred tem izročil tudi vzorec. Obdolženi C. C. je utemeljeno osumljen še, da naj bi v letu 2020 kokain enkrat prevzel od soobdolženega E. E., ga v enem primeru prodal soobdolženi A. A., kupil 1.5 kg konoplje in prodajal mamila slovenskim in italijanskim kupcem. Utemeljenost suma tudi za navedena kazniva dejanja izhaja zlasti iz prisluškovanj telefonom, pa tudi prisluškovanja C. C. v prostoru (v osebnemu avtomobilu), kjer naj bi vršil večino prodaj, ter potrjeno tudi s poročili o tajnem delovanju in tajnem opazovanju. Obdolženi C. C. je utemeljeno osumljen še, da aprila 2022 je z namenom prodaje hranil nekaj več kot 1.5 kg konoplje, skoraj 50 g hašiša, 12 zavitkov heroina, 5 zavitkov kokaina, kar vse in 20.000 EUR mu je bilo zaseženo ob hišni preiskavi. Med dosedanjo preiskavo niso bili izvedeni dokazi v zvezi s kaznivimi dejanji, očitanimi navedenim trem obdolžencem, ki bi omajali obstoj utemeljenega suma.

12. Zagovornik obdolženega C. C. z navedbo, da ne obstoji povezan krog indicov, ki bi izkazovali zaokrožen krog dokazov, da je obdolženi storil očitano mu kaznivo dejanje, s katerimi izpodbija presojo utemeljenega suma, ki ga je preiskovalna sodnica z navedenega obdolženca obsežno obrazložila pod točko 7 sklepa o uvedbi preiskave (str. 303 do 376 sklepa o uvedbi preiskave), ne more uspešno izpodbiti.

13. Obdolženi F. F. je utemeljeno osumljen, da je soobdolženki spomladi 2021 ponujal 200 g kokaina in ga z njenim posredovanjem prodal tajnemu delavcu. Prav tako naj bi v letu 2021 sam in s sodelovanjem soobdolženega G. G., s katerim naj bi se sproti dogovarjala in usklajevala, ulično prodajala kokain odvisnikom na območju Obale, mamila naj bi v zadnjih treh mesecih leta 2021 prodajala dnevno. Tako naj bi skupaj izvršila 22 uličnih prodaj, obdolženi F. F. sam pa prav tako 22, obdolženi G. G. pa 17 prodaj. Obdolženi G. G. je utemeljeno osumljen tudi treh uličnih prodaj kokaina v letu 2021. Tudi za navedena obdolženca utemeljenost suma izhaja iz podatkov zbranih s tako imenovanimi prikritimi preiskovalnimi ukrepi med predkazenskim postopkom, zlasti s prisluškovanjem telefona, glede prodaje tajnemu delavcu, pa tudi iz njegovega poročila. Tudi v zvezi s temi kaznivimi dejanji do sedaj v preiskavi se utemeljenost suma ni zmanjšala. Obdolženi G. G. je utemeljeno osumljen še, da je aprila 2022 z namenom nadaljnje prodaje hranil nekaj več kot 50 g kokaina, ki mu je bil zasežen ob hišni preiskavi.

14. Obdolženi E. E. je utemeljeno osumljen, da je v obdobju od junija do avgusta 2020 soobdolženemu C. C. dobavljal prepovedano drogo, pri čemer naj bi mu v juniju prodal 100 g heroina in nekoliko manj kot 20 g kokaina. Ob hišni preiskavi mu je bil zasežen topovski udar, ki je prepovedano orožje. Kot je bilo navedeno že uvodoma, sklep o uvedbi preiskave za tega obdolženca še ni pravnomočen. Utemeljenost suma, da je izvršil očitana kazniva dejanja po 1. odst. 186 člena KZ-1, prav tako izhaja iz dokazov, zbranih med predkazenskim postopkom, to je iz izsledkov prisluškovanja telefonskim pogovorom, tudi snemanja pogovorov v avtomobilu soobdolženega C. C., ter iz več poročil o tajnem opazovanju. Prav tako je utemeljen sum potrjen z zasegom kokaina H. H. in analizo le-tega. Utemeljenost suma izvršitve kaznivega dejanja po 3. odst. 307 člena KZ-1 pa izhaja iz zapisnika o opravljeni hišni preiskavi. Tudi po oceni Vrhovnega sodišča dokazi, zbrani tekom predkazenskega postopka, ki jih je preiskovalna sodnica povzela že v sklepu o odreditvi pripora obdolženemu E. E. z dne 9. 4. 2022, ter podrobno povzela v sklepu o uvedbi preiskave pod točko 4 (str. 183 do 207) dajo zadostno podlago za presojo, da je utemeljen sum pri njem podan.

**Glede pripornega razloga**

15. Tudi pri presoji nadaljnjega obstoja pripornih razlogov, to je ponovitvene nevarnosti, se Vrhovno sodišče osredotoči na oceno okoliščin, ki bi lahko po pravnomočnosti prejšnjih odločb o priporu omajale ugotovitve o obstoju ponovitvene nevarnosti.

16. Predhodni sklepi so za vse obdolžence, razen za obdolženega G. G., na ponovitveno nevarnost sklepali iz okoliščine, da so utemeljeno osumljeni prodaje večje količine mamil, kar kaže na njihovo tesno vpetost v trgovino z mamili, saj dobavitelji neizkušenim in nepoznanim osebam niso pripravljeni dostaviti kokaina v količini 100 gramov in več, ker bi se s tem po nepotrebnem podvrgli tveganju odkritja. Navedenemu pritrjuje tudi Vrhovno sodišče in poudarja, da so za nakup kokaina v količinah, kot naj bi bile prodane tajnemu delavcu, potrebna finančna sredstva, ki jih obdolženci, ki mesečno iz rednih dohodkov razpolagajo z zneski, manjšimi od minimalne plače, nimajo na razpolago. Nekoliko višje socialne transferje prejema le obdolženka, katera preživlja dve hčerki in tako tudi navedena naj ne bi mogla iz rednih dohodkov financirati nakupa kokaina.

17. Poleg navedenega ponovitvena nevarnost na strani obdolžene A. A. temeljijo na okoliščini, da je utemeljeno osumljena, da je kazniva dejanja izvrševala skozi daljše časovno obdobje, to je od oktobra 2018 do maja 2021, da naj bi s prodajo kokaina začela po tem, ko je bil njen mož zaradi istovrstnega kaznivega dejanja obsojen na prestajanje zaporne kazni, pri čemer naj bi sprva delovala zgolj po njegovih navodilih. Prav obdolženka naj bi bila tista, kateri je mednarodna kriminalna združba iz Italije, pod vodstvom I. dobavljala kokain, da je v nadaljevanju pa tudi sama poiskala dobavitelje kokaina v Sloveniji, in tako zagotavljala velike količine kokaina za prodajo tajnemu delavcu, z mamili pa naj bi oskrbovala tudi neposredne odjemalce na območju Obale. Pri obdolženki je bila ob hišni preiskavi zasežena elektronska tehtnica, najdeni pa naj bi bili tudi sledovi kokaina in konoplje. Kot pomembno subjektivno okoliščino je treba izpostaviti, da naj bi obdolženko od izvršitve kaznivih dejanj ni odvrnila niti nosečnost niti porod, niti to, da je bila edina skrbnica svojih dveh deklic, katerih oče je bil na prestajanju zaporne kazni in da ju je jemala celo s sabo na sestanke z dobavitelji. Vse navedeno ob upoštevanju tudi predhodno povzetega premoženjskega stanja obdolžene, tudi po oceni Vrhovnega sodišča kaže na realno nevarnost, da bi ta sicer dobro vpeta v trgovino preprodajalcev, na prostosti nadaljevala s prodajo mamil. Takšne presoje pavšalna ocena njenega zagovornika, da ponovitvena nevarnost ni podana, ne more omajati.

18. Sklep o ponovitveni nevarnosti obdolženega D. D. izhaja iz okoliščine, da naj bi kaznivo dejanje izvršil v času trajanja preizkusne dobe po sodbi sodišča Republike Italije iz leta 2019, s katero je bil obsojen storitve istovrstnega kaznivega dejanja, to je prodaje 100 grama kokaina italijanskemu državljanu. Na ponovitveno nevarnost pa po oceni Vrhovnega sodišča kaže tudi okoliščina, da mu je bilo ob hišni preiskavi dne 7. 4. 2022 zaseženo 38,25 grama konoplje, pri čemer naj bi bila namenjena nadaljnji prodaji. V prid ponovitveni nevarnosti govori tudi obdolženčeva vpetost v trgovino s prepovedanimi z drogami in nezaposlenost. 19. Presoja o ponovitveni nevarnosti B. B. temelji na tem, da je bil že trikrat pravnomočno obsojen zaradi istovrstnega kaznivega dejanja, da mu je bila v vseh treh primerih izrečena zaporna kazen, pa naj bi ga nič od navedenega ne odvrnilo od ponavljanja istovrstnih kaznivih dejanj. Na ponovitveno nevarnost kažejo tudi ob hišni preiskavi zaseženi predmeti, to je manjša elektronska tehtnica, manjša količina neznane snovi, ki je reagirala na prepovedano drogo konopljo in tri mobilne naprave. Navedeno, v povezavi z že poudarjeno obdolženčevo vpetostjo v trgovino z mamili in okoliščino, da mu redni dohodki ne omogočajo nakupa mamil, tudi po oceni Vrhovnega sodišča utemeljuje sklep o ponovitveni nevarnosti. Ob upoštevanju obdolženčeve predkaznovanosti zaradi istovrstnega kaznivega dejanja poudarjanje njegovega zagovornika, da je v tem postopku obravnavano kaznivo dejanje izvršil v letu 2020, ne more uspešno spodnesti presoje o realni nevarnosti ponavljanja kaznivih dejanj neupravičenega prometa z mamili. V prid sklepu o ponovitveni nevarnosti kažejo tudi ob hišni preiskavi zaseženi predmeti, med temi tri mobilne naprave, pri čemer je znano, da se promet z mamili odvija prav preko tovrstne komunikacije.

20. Obdolženi C. C. naj bi s kaznivimi dejanji prodaje mamil nadaljeval tudi po letu 2020. Tako iz podatkov o telefonski komunikaciji pokojnega K. K., ki je bil odvisnik, in umrl v posledici hkratnega zaužitja kokaina in metadona, večkrat, tudi tik pred smrtjo, komuniciral prav z obdolženim C. C., ob hišni preiskavi v aprilu 2022 pa je bilo obdolžencu zaseženo več kot 1,5 kilograma konoplje, skoraj 50 gramov hašiša, 12 zavitkov heroina, 5 zavitkov kokaina in 20.000,00 EUR gotovine, kar je nesorazmerno glede na njegov dohodek v višini 500,00 EUR. Obdolženca od nadaljevanja izvrševanja kaznivih dejanj naj ne bi odvrnila niti smrt K. K. Iz posnetih razgovorov izhaja, da naj bi obdolženec načrtoval gojenje konoplje v posebej prirejenih prostorih v stanovanjski hiši v ..., kakor tudi, da si je že ustvaril določeno premoženje, ki je nesorazmerno njegovim rednim dohodkom, kar kaže da naj bi si s prodajo mamil pridobival dodatna sredstva. Vse te okoliščine, tudi po oceni Vrhovnega sodišča kažejo na realno nevarnost, da bi obdolženec na prostosti z izvrševanjem kaznivih dejanj prodaje mamil nadaljeval. Te presoje ne more omajati poudarjanje zagovornikov, da je redno zaposlen, kar naj bi negiralo ponovitveno nevarnost. Kot je bilo že poudarjeno, njegova plača ne dosega niti minimalne plače. Brez podlage je tako ocena zagovornikov, da niso izkazane konkretne okoliščine, da bi obdolženec na prostosti ponavljal kazniva dejanja neupravičenega prometa z mamili in da takšna presoja pomeni prejudiciranje ponovitvene nevarnosti. Brezuspešno je njihovo sklicevanje na presojo ponovitvene nevarnosti s strani Višjega sodišča v Kopru v drugi kazenski zadevi, saj sklep o realni ponovitveni nevarnosti na strani obdolženega C. C., poleg zaseženih mamil, temelji zlasti na izsledkih prikritih preiskovalnih ukrepov, iz katerih izhaja utemeljen sum o utečeni prodaji mamil s strani obdolženca najmanj v letu 2020. 21. Obdolženi E. E. je predkaznovan zaradi istovrstnega kaznivega dejanja, ko je v letu 2018 gojil najmanj 100 rastlin konoplje in hranil skoraj 3,5 kilograma posušenih vršičkov rastline, zasežen pa mu je bil tudi laboratorij. Obdolženec je bil v navedenem postopku v priporu, vendar naj bi ga to ne odvrnilo od ponavljanja istovrstnih kaznivih dejanj. Vse navedeno, ob upoštevanju, da je v predmetnem postopku utemeljeno osumljen prodaje bolj nevarnih mamil, to je heroina in kokaina, tudi po oceni Vrhovnega sodišča utemeljuje sklep da je podana realna nevarnost, da bi obdolženec na prostosti nadaljeval s prodajo mamil. 22. Pri obdolženih F. F. in G. G. se ponovitvena nevarnost opira na ugotovitev, da naj bi ves čas izvrševanja tako imenovanih prikritih preiskovalnih ukrepov vsakodnevno kokain prodajala odvisnikom in jih z njim oskrbovala, s čimer sta izkazala vztrajnost za kontinuirano izvrševanje kaznivih dejanj temljijo na njunem motivu za izvrševanje kaznivih dejanj, to je z namenom pridobiti denar za igre na srečo, od katerih sta oba odvisna. Pri obdolženemu F. F. pa obstoj tega pripornega razloga temelji tudi na tem, da naj bi za prodajo tajnemu delavcu v letu 2021 priskrbel skoraj 200 gramov kokaina. Obdolženi G. G. sicer ni dobavil kokaina za prodajo tajnemu delavcu, vendar mu je bilo ob hišni preiskavi zaseženo 50 gramov kokaina, pri čemer naj bi to kaznivo dejanje storil le dva meseca po tem, ko mu je bila izrečena pogojna obsodba pred Okrožnim sodiščem v Kopru I K 37840/2018 zaradi kaznivega dejanja velike tatvine in naj bi tako kaznivo dejanje po 186. členu KZ-1, za katerega je znano, da prinaša velike zaslužke, izvršil v času preizkusne dobe, določene v pogojni obsodbi, za premoženjsko kaznivo dejanje.

23. Vse navedeno v povezavi s v tč. 15 izpostavljenimi okoliščinami tudi po oceni Vrhovnega sodišča kaže na realno nevarnost, da bi obdolženci, v kolikor se jim pripor ne bi podaljšal, na prostosti nadaljevali z izvrševanjem kaznivih dejanj neupravičenega prometa z mamili, z namenom pridobivanja znatnih zaslužkov. Tako je pritrditi predlagateljici, da se okoliščine, ki so narekovale odreditev in podaljšanje pripora, v času trajanja le tega pri nobenem od obdolžencev niso spremenile.

**Glede sorazmernosti in neogibnosti pripora**

24. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je predlog državne tožilke za podaljšanje pripora še za tri mesece sorazmeren. Tožilka utemeljeno poudarja težo kaznivih dejanj, ki se ne izkazuje le z naravo le-teh, ampak tudi z veliko kriminalno količino in dalj časa trajajočim izvrševanje prodaje večjih količin prepovedane droge. Tako posebno težo očitkom ne daje le višina zagrožene kazni za očitana kazniva dejanja, temveč jo je mogoče prepoznati tudi v tem, da naj bi obdolženci v pretežni meri prodajali kokain, ki šteje za nevarno mamilo, ki povzroči visoko stopnjo zasvojenosti in s tem konkretno nevarnost za zdravje uživalcev, kar je potrjeno tudi s podatki spisa, ko naj bi eden od odjemalcev obdolžencev, umrl prav v posledici zaužitja kokaina. Tako je tudi po oceni Vrhovnega sodišča podaljšanje pripora obdolžencem edini ukrep, ki bo lahko zagotovil varnost potencialnih odjemalcev mamil. Vrhovno sodišče tudi pri nobenem od obdolžencev ni našlo podlage za prognozo, da bi bilo mogoče z milejšimi ukrepi zagotoviti varnost ljudi. Milejši ukrep je mogoče izreči le obdolžencem, pri katerih je podana pozitivna prognoza, da jim je mogoče zaupati do te meje, da se bodo sami vzdržali izvrševanja kaznivih dejanj. Okoliščina, da so bili pri obdolženih C. C., D. D., G. G. in A. A. in tudi pri B. B. pri hišni preiskavi zasežena mamila oziroma elektronska tehtnica in sledovi mamil, kaže, da so obdolženci izvrševali kazniva dejanja tudi doma, kar že samo po sebi izključuje odreditev milejšega ukrepa hišnega pripora. Največja količina raznovrstnih mamil je bila zasežena prav obdolženemu C. C., zato tudi po presoji Vrhovnega sodišča okoliščini, ki jih izpostavlja zagovornik, to je, da je obdolženec nekaznovan in zaposlen, ne zadoščata za presojo, da bi bilo pri njem mogoče ponovitveno nevarnost odpraviti z milejšim ukrepom hišnega pripora, za katerega se zavzema zagovornik. Brezuspešno je tudi zavzemanje zagovornika obdolženega B. B. za nadomestitev pripora s hišnim priporom. Kot je bilo že poudarjeno, naj bi bili obdolžencu ob hišni preiskavi zaseženi predmeti, ki kažejo na prodajo mamil, v tem postopku obravnavano kaznivo dejanje pa naj bi izvršil po tem, ko je bil že trikrat pravnomočno obsojen na zaporno kazen zaradi istovrstnega kaznivega dejanja, ob hišni preiskavi pa so mu bili zaseženi predmeti, ki kažejo na prodajo prepovedane droge. Policisti hišni pripor nadzorujejo le občasno, zato ni mogoče pritrditi zagovorniku, da bi obdolžencu nadzor policistov v hišnem priporu lahko učinkovito preprečil ponavljanje kaznivih dejanj. Obdolženima F. F. in E. E., pa je bilo ob hišni preiskavi zaseženo prepovedano orožje, s čimer naj bi oba izvršila kaznivo dejanje po tretjem odstavku 307. člena KZ-1, zaradi katerega je zoper njiju prav tako uvedena preiskava. Navedeno kaže, da se obdolženca tudi na domačem naslovu naj ne bi vzdržala izvrševanja kaznivih dejanj, zaradi navedenega pa ni zadostne podlage za sklepanje, da bi jima bilo mogoče z milejšim ukrepom preprečiti ponavljanje kaznivih dejanj neupravičenega prometa z mamili.

**Trajanje pripora**

25. Upoštevaje merila, po katerih se ustaljeno presoja trajanje pripora, je ključno, da kazenski postopek poteka brez zastojev. Preiskovalna sodnica je o uvedbi preiskave odločila z obsežnim sklepom, v katerem je podrobno povzela vse tekom predkazenskega postopka zbrane dokaze. Do sedaj je zaslišala sedem prič in izdala odredbo za vabljenje prič v mesecu juliju. Glede na veliko število preiskovalnih dejanj, ki jih bo potrebno izvesti, zlasti tudi zaslišanje prič iz tujine, odločitev o odreditvi zaščitnih ukrepov za predlagane priče, tajne delavce in koordinatorje, ter odločitev o predlogu za pridobitev podatkov elektronskih naprav na podlagi 219.a člena ZKP bo preiskovalna sodnica med nadaljnjo preiskavo morala pospešiti izvedbo preiskovalnih dejanj. Navedeno bo potrebno tudi iz razloga, da se tožilcu skladno z drugim odstavkom 184. člena ZKP omogoči, da ima na voljo dovolj časa za odločitev, ali bo vložil obtožnico ali odstopil od pregona. Ob upoštevanju velikega števila preiskovalnih dejanj, ki jih v predlogu navaja državna tožilka in jih sprejema tudi preiskovalna sodnica, je Vrhovno sodišče sledilo njunima predlogoma in pripor podaljšalo še za tri mesece.

1 Primerjaj sodbi XI Ips 25329/2021 in Up-349/96. 2 Primerjaj sodbo XI Ips 24167/2015. 3 Primerjaj sodbe Up-465/02, Up-532/02 in Up-2073/06.