Jedro

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je tožnici prisodilo 21.297,57 EUR nepremoženjske škode (odškodnino je odmerilo v višini 37.500,00 EUR in od nje odštelo revaloriziran znesek že izplačane odškodnine) z obrestmi, kot izhajajo iz izreka prvostopenjske sodbe. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo.

2. Pritožbeno sodišče je pritožbo toženke v celoti zavrnilo, pritožbi tožnice pa je delno ugodilo in sodbo prvostopenjskega sodišča spremenilo tako, da je prisojeno odškodnino (iz naslova telesnih bolečin in duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti) zvišalo za 7.500,00 EUR. Pritožbo tožnice je v ostalem delu zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Navedbe revidentke

3. Zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo je tožnica vložila pravočasno revizijo iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka s predlogom, naj ji revizijsko sodišče ugodi in sodbi nižjih sodišč spremeni tako, da se tožnici prisodi vsa zahtevana odškodnina. V reviziji ponavlja ugotovljeno dejansko stanje in meni, da ga nižji sodišči nista v zadostni meri upoštevali pri odmeri vseh oblik nepremoženjske škode. Posebej opozarja na dejstvo, da ji je toženka akontacijo odškodnine nakazala šele 20. 1. 2004, čeprav se je škodni dogodek pripetil že v letu 2001. 4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki (375. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP), ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Tožnica je revizijo vložila tudi iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, vendar v njej ni navedb o takšnih kršitvah. Ker revizijsko sodišče na bistvene kršitve določb pravdnega postopka ne pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), je ta nekonkretiziran očitek revizije neupošteven.

7. Po presoji revizijskega sodišča je pritožbeno sodišče z odmero denarne odškodnine za tožničine prestane in bodoče telesne bolečine v višini 16.000,00 EUR, za strah v višini 3.000,00 EUR, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v višini 24.500,00 EUR in za duševne bolečine zaradi skaženosti v višini 1.500,00 EUR pravilno izpolnilo pravni standard pravične denarne odškodnine iz 200. in 203. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, ki je podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine. Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta po navedenih določbah načelo individualizacije višine odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Prvo načelo zahteva upoštevanje stopnje (intenzivnosti) in trajanja bolečin in strahu glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu. Drugo načelo zahteva, da se pri odmeri odškodnine gleda na pomen prizadete dobrine in namen odškodnine, pa tudi na to, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. Upoštevati je torej treba objektivne materialne možnosti družbe in sodno prakso v podobnih primerih nepremoženjskih škod.

8. Podroben dejanski obseg vseh oblik tožnici nastale nepremoženjske škode je razviden iz razlogov na šesti do deveti strani prvostopenjske ter na četrti in peti strani pritožbene sodbe, zato revizijsko sodišče na tem mestu povzema le, da je takrat sedemnajstletna tožnica, ki jo je na prehodu za pešce zbil voznik osebnega avtomobila, obvezno zavarovanega pri toženki, utrpela zdrobljeni zlom levega acetabuluma (sklepne ponvice levega kolčnega sklepa), zlom zgornjega kraka leve sramnice, dvojni zlom spodnjega kraka leve sramnice in udarnino nosu. Zaradi zdrobljenega zloma je pri tožnici v levem kolčnem sklepu dolgoročno z veliko verjetnostjo pričakovati zgodnejši degenerativni proces v smislu posttravmatske artroze.

9. Ugotovitve sodišč o telesnih bolečinah, strahu, duševnih bolečinah zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in duševnih bolečinah zaradi skaženosti ne dajejo podlage za zvišanje odškodnine iz teh naslovov. Pritožbeno sodišče je pri odmeri odškodnine v zadostni meri upoštevalo vse ugotovljene okoliščine in revizijsko sodišče glede na konkretne okoliščine primera nima pomislekov o pravilnosti odmere denarne odškodnine. Skupni odmerjeni znesek 45.000,00 EUR pomeni, upoštevaje razmere v času izdaje prvostopenjske sodbe, 51 takratnih povprečnih neto plač. Tako odmerjena odškodnina je primerljiva z odškodninami za podobno škodo, hkrati pa upošteva vse individualne značilnosti nepremoženjske škode, ki jo je utrpela tožnica. Tudi zneski denarne odškodnine za posamezno obliko nepremoženjske škode pravilno odsevajo razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje. Tako ne gre za zatrjevano zmotno uporabo materialnega prava in se revizija neutemeljeno zavzema za zvišanje prisojene odškodnine. Na tem mestu velja še poudariti, da dejstvo čakanja na nakazilo akontacije odškodnine ne pomeni posebne okoliščine, ki bi upravičevala dodatno zvišanje odškodnine, odmerjene po stanju in cenah v času izdaje sodne odločbe.

10. Ker niso podani v reviziji uveljavljani razlogi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), je revizijsko sodišče tožničino revizijo na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.