Jedro

Določba 6. odst. 580. člena ZGD ne določa preoblikovanja neusklajenih družb v družbe z neomejeno odgovornostjo. Zato se dolžnik v tem izvršinem postopku utemeljeno sklicuje na to, da obveznost iz izvršilnega naslova ni prešla nanj. Upnik za izterjavo svoje terjatve zoper tega dolžnika svojemu predlogu za izvršbo ni predložil niti javne niti po zakonu overjene listine, ki bi dokazovala prehod obveznosti na novega dolžnika. Prav tako pa v konkretnem primeru tudi ni pogojev za uporabo določbe 25. člena ZIZ, saj izvršilni naslov za izterjavo v tem postopku uveljavljane terjave ni bil izdan proti družbi z neomejeno odgovornostjo ali komanditni družbi.

Izrek

Ugovoru se ugodi, sklep o izvršbi se razveljavi in se izvršba ustavi.

Upnik sam krije stroške odgovora na ugovor.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je neutemeljen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Dolžnik je v ugovoru navedel, da družba I... d.o.o. ni družba z neomejeno odgovornostjo, temveč družba z omejeno odgovornostjo, kar izhaja tudi iz sodnega registra. Ustanovitelj družbe zato za obveznosti družbe ne odgovarja, sodišče prve stopnje pa izvršbe ne bi smelo dovoliti. Po oceni dolžnika ne bi bilo logično, da bi ustanovitelj družbo dokapitaliziral. Upniku bi tako moral plačati vse obveznosti, plačati pa bi moral tudi dokapitalizacijo. Dolžnik tega denarja nima, saj mu tudi njegov kupec ni nakazal denarja za material, katerega plačilo se zahteva v tem postopku. Prav tako pa je tudi navedel, da sodba ni postala pravnomočna, ker je zoper njo vložena pritožba.

V odgovoru na ugovor je upnik predlagal zavrnitev ugovora, pri tem pa je priglasil tudi stroške, ki so mu nastali z vložitvijo te vloge.

Navedel je, da se družba I... d.o.o. ni uskladila z določbami ZGD.

Družbenik zato v skladu s 6. odst. 580. člena ZGD odgovarja kot družbenik v družbi z neomejeno odgovornostjo. Glede na to pa je predlog za izvršbo tudi povsem v skladu s 25. členom ZIZ. Prav tako pa tudi ne drži ugovorna navedba dolžnika, da izvršilni naslov ni postal pravnomočen, saj iz potrdila o pravnomočnosti Okrožnega sodišča v Kranju izhaja prav nasprotno.

Ugovor ni utemeljen.

Ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, primeroma pa jih našteva 1. odst. 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Izvršilni naslov v tej zadevi predstavlja sodba Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. I Pg 493/94 z dne 9.4.1997, po kateri družba I... d.o.o. upniku dolguje v tem postopku izterjevani znesek. Ta odločba je postala pravnomočna dne 19.8.1997, kot je to razvidno iz potrdila o pravnomočnosti istega sodišča (priloga A3 v spisu). Glede na to ni podan ugovorni razlog iz 2. točke 1. odst. 55. člena ZIZ.

Pač pa je utemeljen (smiselno) uveljavljani ugovorni razlog iz 12. točke 1. odst. 55. člena ZIZ, to je, da obveznost (iz izvršilnega naslova) ni prešla na dolžnika, proti kateremu upnik izterjuje terjatev v tem izvršilnem postopku.

Dolžnik po izvršilnem naslovu je namreč družba I... d.o.o. Kljub določbi 6. odst. 580. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD), ki v primeru neuskladitve družb z določbami tega zakona predpisuje odgovornost družbenikov za obveznosti neusklajene družbe kot pri družbi z neomejeno odgovornostjo oz. kot za podjetnika posameznika, pa ta določba ne določa preoblikovanja neusklajenih družb v družbe z neomejeno odgovornostjo. Ob takšni zakonski določbi pa se dolžnik v tem izvršinem postopku utemeljeno sklicuje na to, da obveznost iz izvršilnega naslova ni prešla nanj. Upnik za izterjavo svoje terjatve zoper tega dolžnika svojemu predlogu za izvršbo ni predložil niti javne niti po zakonu overjene listine, ki bi dokazovala prehod obveznosti na novega dolžnika (2. v zvezi s 1. odst. 24. člena ZIZ).

Prav tako pa v konkretnem primeru tudi ni pogojev za uporabo določbe 25. člena ZIZ, saj izvršilni naslov za izterjavo v tem postopku uveljavljane terjave ni bil izdan proti družbi z neomejeno odgovornostjo ali komanditni družbi. Le v tem primeru bi bilo namreč (po 25. členu ZIZ) mogoče predlagati izvršbo neposredno proti družbeniku, ki je osebno odgovoren, če bi ob tem upnik z izpiskom iz sodnega registra dokazal njegov status družbenika.

Ugovoru dolžnika je bilo zato treba ugoditi, izpodbijani sklep o izvršbi razveljaviti in izvršbo ustaviti (3. odst. 58. člena ZIZ).

Izrek o stroških temelji na 1. odst. 166. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker je dolžnik z ugovorom uspel, stroški, ki so upniku nastali z vložitvijo odgovora na ugovor, niso bili potrebni za izvršbo (6. odst. 38. člena ZIZ).