Jedro

Ker izvršitelj, prevzemnik zadev po razrešenem izvršitelju, ni pridobil upravičenja v predmetnem izvršilnem postopku opravljati neposredna dejanja izvršbe, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ni upravičen do povračila stroška. Določbe 1. odst. 33. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja ni mogoče razlagati v nasprotju z namenom ZIZ-E, ki izbiro izvršitelja prepušča izključno upniku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršitelju R. D. ne priznajo stroški, priglašeni v poročilu z dne 16. 6. 2010. S pravočasno pritožbo izpodbija navedeno odločitev izvršitelj ter pri tem navaja, da ZIZ nikjer ne določa, da mora novo postavljeni izvršitelj, ki je prevzemnik razrešenega izvršitelja, o tem obvestiti sodišče in upnika. Meni, da je upravičen do povračila stroškov seznanitve s spisom in vpisom zadeve v vpisnik izvršitelja po obračunu z dne 16. 6. 2010. Pritožba ni utemeljena.

Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil s sklepom sodišča prve stopnje z dne 16. 3. 2007 za izvršitelja določen M. B. ter da je bil izvršitelj R. D. z odredbo Zbornice izvršiteljev Slovenije z dne 4. 7. 2007 imenovan za prevzemnika spisov razrešenega izvršitelja M. B. (po 4. točki 287. člena ZIZ, op. prit. sod.) ter da izvršitelj R. D. o tem ni obvestil sodišča in tudi ne upnika.

Pritožbeno sodišče sledi razlogom izpodbijanega sklepa, da izvršitelj D. ni pridobil upravičenja v predmetnem izvršilnem postopku opravljati neposredna dejanja izvršbe. Pravilen je zato zaključek, da zaradi navedenega izvršitelj ni upravičen do povračila stroškov, ki izhajajo iz poročila z dne 16. 6. 2010. Novela ZIZ (Uradni list RS, št. 115/2006 z dne 10. 11. 2006; v nadaljevanju: ZIZ-E), ki je pričela veljati dne 25. 11. 2006, je dodala nov šesti odstavek dotedanjemu 40. členu in določila, da če upnik zahteva izvršbo s sredstvi ali predmeti izvršbe, pri katerih se v času vložitve predloga ne ve, ali bo treba določiti izvršitelja, upnik izvršitelja navede v določenem roku tekom postopka po pozivu sodišča, v katerem ga sodišče opozori, da bo sklep o izvršbi v celoti ali delno s sklepom razveljavilo, ali ne bo opravilo posameznega dejanja izvršbe, če v določenem roku ne bo navedel izvršitelja. Ustrezno temu pa je bil s to novelo spremenjen tudi tretji odstavek 44.a člena, ki določa, da sodišče določi tistega izvršitelja, ki ga je navedel upnik v predlogu za izvršbo. Če je predlagani izvršitelj oseba, ki po drugem ali tretjem odstavku 288. člena tega zakona ne sme opravljati neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja, sodišče s sklepom o tem obvesti upnika in ga pozove, da v določenem roku navede novega izvršitelja ter ga opozori, da bo predlog za izvršbo v celoti ali delno s sklepom zavrglo, če v določenem roku ne bo navedel novega izvršitelja.

Od navedenega dne veljavnosti ZIZ-E je torej določitev izvršitelja izključna pravica upnika in ga sodišče ne more več določiti samo po določbah ZIZ o dodeljevanju zadev izvršiteljem, kot je dopuščal tretji odstavek 44. a člena ZIZ pred navedeno novelo. Ker je pravilnik le izvedbeni zakonski akt in kot tak zakonu tudi hierarhično podrejen, pa prvega odstavka 33. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, katerega sprememba velja od 19. 8. 2006 (v nadaljevanju: Pravilnik) in ki določa, da če je izvršitelj suspendiran ali razrešen oziroma če pristojni organ v okviru drugih zakonskih pogojev določi drugega izvršitelja, prevzame novi izvršitelj nerešene zadeve na podlagi odredbe pristojnega organa oziroma Zbornice izvršiteljev s prevzemnim zapisnikom in priloženim obračunom varščin, stroškov in plačila za opravljena dejanja, evidenco in dokumentacijo za vsako posamezno zadevo, ni mogoče razlagati v nasprotju z namenom ZIZ-E, ki izbiro izvršitelja prepušča izključno upniku. Tako ni mogoče šteti, da navedena odredba pristojnega organa lahko nadomesti upnikovo voljo oziroma da ta določba Pravilnika lahko upniku odvzame, po ZIZ izključno njemu podeljeno, pravico do izbire izvršitelja.

Ker tako niso podani niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju: ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ), je bilo potrebno pritožbo zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena in 353. členom ZPP ter 15. členom ZIZ).