Jedro

S tem, ko tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka, ampak več mesecev kasneje, ni izgubil pravice do povrnitve stroškov. Pomembno je, da med izpolnitvijo in umikom tožbe ni bilo opravljeno procesno dejanje, kar bi omejilo uporabo 158. člena ZPP oziroma nalagalo uporabo pravila o separatnih stroških iz 156. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani del sklepa (točka III izreka) potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožniku iz naslova nadurnega dela obračunati za obdobje od 1. 1. 2012 do 30. 6. 2012 bruto znesek 41,52 EUR, za obdobje od 1. 7. 2012 do 31. 12. 2012 bruto znesek 15,14 EUR, za obdobje od 1. 1. 2013 do 30. 6. 2013 bruto znesek 264,05 EUR, za obdobje od 1. 1. 2015 do 30. 6. 2015 bruto znesek 1.154,21 EUR, za obdobje od 1. 1. 2015 do 30. 6. 2015 bruto znesek 1.675,86 EUR, odvesti davke in prispevke ter tožniku izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Sklenilo je, da se postopek ustavi v delu, ki se nanaša na obračun bruto zneskov 17,52 EUR za obdobje od 1. 1. 2012 do 30. 6. 2012, 1,95 EUR za obdobje od 1. 7. 2012 do 31. 12. 2012, 79,21 EUR za obdobje od 1. 1. 2013 do 30. 6. 2013, 466,41 EUR za obdobje od 1. 1. 2015 do 30. 6. 2015, 275,63 EUR za obdobje od 1. 1. 2016 do 30. 6. 2016 (II. točka izreka) ter tožniku naložilo povračilo stroškov postopka tožene stranke v znesku 287,19 EUR, v roku 8 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper sklep o stroških postopka vlaga pritožbo tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. členu ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani del sklepa v III. točki izreka spremeni, tako da tožniku naloži v plačilo stroške postopka tožene stranke, skupaj s pritožbenimi stroški. Navaja, da je zmotna presoja sodišča, ki je izpolnitev zahtevka s strani tožene stranke štelo za uspeh tožnika. Meni, da je bil delni umik tožbe prepozen, zato bi moralo sodišče tožniku naložiti v plačilo vse stroške tožene stranke. Tudi če bi sodišče štelo delni umik tožbe za pravočasen, pa je v ostalem delu tožbeni zahtevek tožnika neutemeljen. Zato bi moralo sodišče stroške tožene stranke, nastale po izpolnitvi zahtevka, v celoti naložiti v plačilo tožniku. Po mnenju tožene stranke tožnikova vloga z dne 15. 5. 2018 ni bila potrebna glede na to, da gre za enostransko izjavo s skromno vsebino, in bi moralo sodišče priznati le 50 odvetniških točk za delni umik tožbe. Nepotrebna je tudi sprememba tožbe z dne 4. 12. 2017, saj bi tožnik lahko zahteval izplačilo 130 % dodatka za delo preko polnega delovnega časa že v tožbi. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnik je na pritožbo odgovoril. Pritožbenim navedbam v celoti nasprotuje kot neutemeljenim ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sklepa preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, ter da je na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Po prvem odstavku 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Tožena stranka poudarja, da do delnega umika tistega dela tožbe, ki je posledica izpolnitve s strani tožene stranke, ni prišlo takoj po izpolnitvi zahtevka. Neutemeljeno uveljavlja, da je to razlog, zaradi katerega je dolžan tožnik njej, ker je v celoti uspela, povrniti celotne stroške postopka. Delni umik tožbe 31. 5. 2018, glede na izpolnitev zahtevka dne 5. 12. 2017, je treba šteti kot takojšen v smislu navedene določbe ZPP. S tem, ko tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka, ampak več mesecev kasneje, ni izgubil pravice do povrnitve stroškov. Pomembno je, da med izpolnitvijo in umikom tožbe ni bilo opravljeno procesno dejanje, kar bi omejilo uporabo 158. člena ZPP oziroma nalagalo uporabo pravila o separatnih stroških iz 156. člena ZPP. Pojem takojšnje izpolnitve je torej potrebno tudi v tem sporu razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici izpolnitve zahtevka umaknili tožbo, pri čemer tega niso storili takoj po izpolnitvi, ampak kasneje, pa glede tega v vmesnem času niso bila opravljena procesna dejanja, da bi prišla v poštev odločitev o separatnih stroških. Enako stališče v zvezi z vprašanjem razlage pojma "takoj" iz prvega odstavka 158. člena ZPP je uveljavljeno tudi v sodni praksi sodišč splošne pristojnosti.

7. Za odločitev o stroških postopka je zato relevanten drugi odstavek 154. člena ZPP, ki se nanaša na upoštevanje deleža uspeha strank v postopku. Uspeh tožnika v zvezi z ustavljenim delom postopka je 21,06 % (840,72 EUR od vtoževanih 3.991,50 EUR), uspeh tožene stranke v zvezi z zavrnilno sodbo pa je 78,94 %. Zmotno pa je stališče tožene stranke, da je za čas po izpolnitvi zahtevka upravičena do povrnitve vseh pravdnih stroškov, saj za to v določbah ZPP ni podlage.

8. Sodišče prve stopnje je obema strankama priznalo tudi posamezne potrebne stroške, upoštevaje 155. člen ZPP in njune priglasitve stroškov. Neutemeljena je pritožbena navedba, da je bila tožnikova vloga z dne 31. 5. 2018 nepotrebna. Ker gre za obrazloženo vlogo, ki ni vsebinsko prazna oziroma pavšalna, je tožnik upravičen do povrnitve stroškov navedene pripravljalne vloge v vrednosti 225 točk. Prav tako je neutemeljena pritožbena navedba, da je bila tožnikova vloga z dne 4. 12. 2017 (sprememba tožbe) nepotrebna. Sodišče prve stopnje je pri odmeri stroškov upoštevalo spremembo tožbe in višjo vrednost spornega predmeta. Zvišanje zahtevka je bilo neutemeljeno, kar se je odražalo pri izračunu uspeha v pravdi. To je sodišče prve stopnje tudi upoštevalo in pravilno odločilo, da je tožnik dolžan toženi stranki plačati 287,19 EUR pravdnih stroškov.

9. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi oziroma razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. točka 365. člena ZPP).

10. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in 154. člena ZPP).