Jedro

Nezadostno število izvodov pritožbe ne pomeni nepopolne pritožbe. Zato je ne glede na to, da je pravni pouk v sodbi strankama nalagal predložiti pritožbo v treh izvodih in tudi ob upoštevanju, da je pravica do pritožbe, ki je redno pravno sredstvo, tudi ustavno varovana pravica (25. člen Ustave), katere smisel in pomen je v tem, da se pritožniku zagotovi vsebinska presoja utemeljenosti pritožbe, bilo potrebno obema pritožbama ugoditi in sklep sodišča prve stopnje razveljaviti

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka razveljavi.

II. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo tožeče stranke z dne 22. 8. 2023 (I. točka izreka) in pritožbo tožene stranke z dne 21. 8. 2023 (II. točka izreka), obe vloženi zoper sodbo sodišča prve stopnje z dne 22. 5. 2023. 2. Sklep pravočasno pritožbeno izpodbijata obe pravdni stranki.

3. Tožeča stranka v pritožbi po pooblaščencu uvodoma uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku( ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. Navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju njene pritožbe (I. točka izreka) materialno pravno napačna. Izpostavlja določbi 342. člena in 344. člena ZPP in navaja, da je pri vprašanju popolnosti pritožbe potrebno izhajati iz določbe tretjega odstavka 343. člena ZPP, ki določa, da je pritožba nepopolna, če ne vsebuje sestavin iz 1. in 4. točke 335. člena ZPP in samo ti sestavini predstavljata z zakonom določen pogoj za njeno vsebinsko obravnavo. Pritožba ima omenjene sestavine, zato ni nepopolna. Nezadostno število izvodov ne pomeni njene nepopolnosti, zato je sodišče pritožbo neutemeljeno zavrglo. Sodišče bi moralo tožečo stranko pozvati, da predloži manjkajoče izvode pritožbe, saj pri naknadni predložitvi manjkajočih izvodov ne gre za njeno dopolnitev, ki je 336. člen ZPP ne dopušča. Dopolnitev pritožbe se namreč nanaša le na tiste pomanjkljivosti vložene pritožbe, ki se tičejo njenih obveznih in predvidenih sestavin iz 335. člena ZPP, ki pa jih njena pritožba vsebuje. Da se pojem dopolnitve vloge nanaša zgolj na njeno nerazumljivost oz. pomanjkanje obveznih sestavin, pa nenazadnje izhaja tudi iz prvega odstavka 108. člen ZPP, 108. člen pa ločeno v šestem odstavku ureja situacijo, ko vložnik vloži nezadostno število izvodov vloge - v tem primeru sodišče vložniku naloži, naj v določenem roku to stori in šele potem, če vložnik ne ravna po tem nalogu, sodišče vlogo zavrže. Pritožba tožeče stranke ni nerazumljiva in tudi ne nepopolna, le vložena je bila v dveh izvodih. Sodišče bi moralo tožečo stranko najprej pozvati, da vloži še en izvod pritožbe še za stranskega intervenienta, šele če tega tožeča stranka ne bi storila, bi njeno pritožbo lahko zavrglo. Sklicuje se tudi na sodno prakso (VSL sklep II Cpg 1067/2014, VSL sklep I Cp 3842/2010, VDSS sklep Psp 233/2016). Navaja še, da je sodišče s svojim ravnanjem tožeči stranki kršilo njene ustavno varovane pravice, enakost pred zakonom (14. člen Ustave) in pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave). Tožečo stranko je postavilo v neenakopraven položaj v primerjavi z drugimi strankami pravdnih postopkov, ki jih je sodišče v primeru vložitve nezadostnega števila izvodov pritožbe pozvalo, naj sodišču predložijo zadostno število izvodov, posledično pa tožeči stranki tudi ni bila zagotovljena pravica do pravnega sredstva (pritožbe zoper prvostopenjsko sodbo). K pritožbi prilaga tudi izvod pritožbe z dne 22. 8. 2023, ki naj jo sodišče upošteva. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep o zavrženju pritožbe razveljavi ter naloži sodišču prve stopnje ustrezen postopek s pritožbo.

4. Tožena stranka v pritožbi uvodoma uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da sodišče prve stopnje izpodbijani sklep o zavrženju njene pritožbe (II. točka izreka) razveljavi in v nadaljevanju ugodi njeni pritožbi zoper sodbo. Navaja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno in neupravičeno zavrglo njeno pritožbo in s tem bistveno poseglo v njene pravice do prejema pravične končne odločitve v obravnavani zadevi. Izpostavlja določbo 342. člena ZPP ter določbi prvega in tretjega odstavka 343. člena ZPP. Navaja, da teh določb toženka ni kršila in je sodišče prve stopnje njeno pritožbo neupravičeno zavrglo kot nepopolno ter tako onemogočilo vsebinsko obravnavanje le-te. Spregledalo je, da nezadostno število izvodov pritožbe ne pomeni njene nepopolnosti, njena pritožba z dne 21. 8. 2023 ima vse zahtevane sestavine iz 335. člena ZPP. Z zavrženjem pritožbe je sodišče prve stopnje tudi grobo poseglo v pravice intervenienta na njeni strani. Zgolj sklicevanje na okoliščino, da je sodišče v pravnem pouku opozorilo stranke na predložitev treh izvodov morebitne pritožbe, ne bi smela vplivati na vsebinsko obravnavo pritožbe. Pravilo iz 336. člena ZPP, v skladu s katerim se nepopolne vloge v postopku s pritožbo ne vračajo v dopolnitev, se mora uporabljati oziroma razlagati restriktivno, kar pomeni, da to pravilo ne izključuje uporabe petega odstavka 108. člena ZPP, ko gre za manjkajoče izvode vložene vloge - pritožbe. Zavrženje pritožbe v konkretnem primeru predstavlja nesorazmeren poseg v strankino pravico do sodnega varstva. Namen 106. člena ZPP je v tem, da naj stranke poskrbijo zato, da bi sodišče lahko nudilo sodno varstvo tudi v skladu s pravico nasprotne stranke do izjave v ustreznem koncentriranem postopku, kar pa je v danem primeru z vložitvijo pritožbe v dveh izvodih bilo nedvomno omogočeno. Tožena stranka je vložila dva izvoda pritožbe tako za sodišče kot tudi za nasprotno stranko - torej tožečo stranko, stranski intervenient na njeni strani pa v postopku ni nastopal kot nasprotna stranka toženi stranki. Sodišče prve stopnje preširoko interpretira določbo 106. in 108. člena ZPP na škodo tožene stranke, kar je nedopustno. Navaja, da je bil stranski intervenient o vložitvi pritožbe tudi seznanjen, saj gre za varovanje njegovih pravic. Z zavrženjem pritožbe je sodišče prve stopnje bistveno negativno poseglo tudi v varstvo pravic stranskega intervenienta, ko pritožbe tožene stranke ni vsebinsko obravnavalo. Da sodišče ni ravnalo v skladu z določbami ZPP in je pritožbo tožene stranke neupravičeno zavrglo, izkazuje tudi sodna praksa ( sklepi: VSL II Cp 1067/2014, VDSS Psp 133/2016, VSC I Cp 70/2023). Poudarja, da je iz omenjenih odločb smiselno povzeti, da v danem primeru stranski intervenient nikakor ne nastopa kot nasprotna stranka toženi stranki, ampak kot njen pomočnik, zato v nobenem pogledu tožena stranka ni kršila določbe 342. člena ZPP, ker je pritožbo vložila v zadostnem številu izvodov za sodišče in za nasprotno stranko.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaradi nezadostnega števila predloženih izvodov pritožb zavrglo tako pritožbo tožeče stranke z dne 22. 8. 2023 (I. točka izreka), kot tudi pritožbo tožene stranke z dne 21. 8. 2023 (II. točka izreka), ki sta ju pravdni stranki vložili zoper sodbo sodišča prve stopnje z dne 22. 5. 2023. Obrazložilo je, da se po določbi 336. člena ZPP1 v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena tega zakona o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, da 342. člen ZPP določa, da se pritožba vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko in nadalje, da po prvem odstavku 343. člena ZPP prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka. Ugotovilo je, da sta tožeča kot tudi tožena stranka pritožbo zoper sodbo s prilogami vložili le v dveh izvodih, ker pa je bil v pravdi na strani tožene stranke udeležen tudi stranski intervenient, je bilo potrebno pritožbo vložiti v treh izvodih, na kar sta bili pravdni stranki v pravnem pouku sodbe določno in jasno opozorjeni, kot tudi na pravno posledico, če pritožbe ne bosta vložili v zadostnem številu izvodov.

7. Pritrditi je pritožbama, da nezadostno število izvodov pritožbe ne pomeni nepopolne pritožbe. Po tretjem odstavku 343. člena ZPP je pritožba nepopolna, če ne vsebuje sestavin iz 1. in 4. točke 335. člena ZPP (navedba sodbe, zoper katero se pritožba vlaga in podpis pritožnika). Že ti sestavini zadoščata za vsebinsko obravnavo pritožbe. Strogo procesno pravilo iz 336. člena ZPP, da se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, je tudi po večinski sodni praksi razlagati restriktivno, zato ob zgoraj navedenem ni izključena uporaba predzadnjega odstavka 108. člena ZPP, ki določa ravnanje sodišča in pravno posledico za primer, ko vloga ni vložena v zadostnem številu izvodov.

8. Po določbi 342. člena ZPP, na katero se sklicuje tudi sodišče prve stopnje in ki jo izpostavljata obe pritožbi, se pritožba vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Vloge, ki jih je treba vročiti nasprotni stranki, se morajo izročiti sodišču v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotno stranko, ter v taki obliki, da jih sodišče lahko vroči (prvi odstavek 106. člena ZPP). Pri številu oseb na nasprotni strani je treba upoštevati tudi stranskega intervenienta, ki ima položaj enotnega sospornika in s tem stranke v smislu 106. člena ZPP, ne pa stranskega intervenienta, ki tega položaja nima2. V obravnavanem primeru stranski intervenient na strani tožene stranke nima položaja sosporniškega intervenienta iz 202. člena ZPP, saj sta tako sodna praksa kot tudi teorija enotni, da sta v odškodninskem sporu, kot je predmetni, zavarovalnica (tožena stranka) in njen zavarovanec (stranski intervenient na strani tožene stranke) v razmerju navadnih sospornikov3. Zakon vložniku vloge tudi ne nalaga, da predloži izvode vlog za stranke, ki nastopajo na isti strani kot vložnik4. V obravnavanem primeru stranski intervenient na strani tožene stranke ne predstavlja nasprotne stranke toženi stranki, niti ne tožeči stranki.

9. Ob obrazloženem sta torej obe pravdni stranki s predložitvijo pritožb v dveh izvodih zadostili zahtevi iz 342. člena ZPP. Zato je ne glede na to, da je pravni pouk v sodbi strankama nalagal predložiti pritožbo v treh izvodih in tudi ob upoštevanju, da je pravica do pritožbe, ki je redno pravno sredstvo, tudi ustavno varovana pravica (25. člen Ustave), katere smisel in pomen je v tem, da se pritožniku zagotovi vsebinska presoja utemeljenosti pritožbe5, je bilo zato obema pritožbama ugoditi in sklep sodišča prve stopnje razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo moralo opraviti nadaljnji postopek s pritožbama.

10. Odločitev o pritožbenih stroških, ki sta jih priglasili obe pravdni stranki, je pridržana za končno odločbo (člen 165/III ZPP).

1 V obrazložitvi očitno nepravilno navedeno 337. člen. 2 Primerjaj: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2005, komentar N. Betetto, stran 434. 3 Primerjaj npr. sklep VS RS II Ips 45/22, tudi N. Betetto, Pogostejši problemi enotnega in nujnega sosporništva, PB, št. 3/2001. 4 Primerjaj: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2005, komentar N. Betetto, stran 434. 5 Primerjaj npr. odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-8/10 z dne 3. 6. 2010 (tč. 8 obrazložitve).