Jedro

Dedovanje denacionaliziranega premoženja se uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju. Če je dedič po pravnomočnem sklepu o dedovanju umrl pred odločitvijo sodišča o dedovanju denacionaliziranega premoženja, so dediči take zapuščine namesto pokojnega dediča njegovi dediči.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep o dedovanju se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine, odmerilo sodno takso, nadalje ugotovilo, da ni oporoke in zato nastopi zakonito dedovanje ter da sta vdova in sestra zapustnika umrli, nakar je ustanovilo dedno pravico na pokojno vdovo in sestro zapustnika, vsako do 1/2 in odločilo, da se bo vknjižba lastninske pravice v zemljiški knjigi izvedla na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju. Zoper sklep o dedovanju se je v roku pritožila K.S., rojena Gostinčar, iz razloga nepravilne uporabe materialnega prava in vsled tega tudi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, ki predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotovilo obseg premoženja, ki spada v zapuščino, ni pa pravilno ugotovilo dedne upravičenosti za B. H., ki je 20 let živela s pokojnikom v skupnem gospodinjstvu. Slednja je sicer po zapustniku že dedovala na podlagi oporoke premoženje, ki ga je zapustnik imel ob svoji smrti, oporočno dedovanje pa ne pride v poštev v tem primeru, ko se deduje v denacionalizacijskem postopku vrnjeno premoženje. H.B. je umrla leta 1984 in ker zapustnik ni imel lastnih potomcev, ne more nastopiti dedovanje po prvem dednem redu. Zato nastopi dedovanje po drugem dednem redu in bi prišli v poštev kot zakoniti dediči zapustnikovi starši, oziroma njihovi potomci, to so bratje in sestre zapustnika. Zapustnik je imel samo eno sestro, K. G., ki je tudi že umrla in zato pridejo v poštev za dedovanje samo njeni otroci, med drugim tudi pritožnica. Zato izpodbijani sklep ni utemeljen glede ustanovitve dedne pravice za vdovo zapustnika. Pritožba je utemeljena. Sodišče prve stopnje je zaključilo ta zapuščinski postopek z izpodbijanim sklepom, s katerim je ustanovilo dedno pravico za H.Ž., pokojno vdovo zapustnika in K.G., pokojno sestro zapustnika. Predmet dedovanja je v denacionalizaciji vrnjeno premoženje zapustniku, medtem ko je zapustnikova vdova bila edini dedič premoženja, ki ga je ta imel ob svoji smrti, in sicer je bila dedič na podlagi oporoke. Po 1. odstavku 125. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) je lahko dedič samo tisti, ki je živ ob uvedbi dedovanja. Zakon ne pozna instituta utanovitve dedne pravice za pokojnega dediča, ki je bil ob uvedbi dedovanja živ, je pa umrl med zapuščinskim postopkom, ampak je sodna praksa take primere rešila tako, da so na mesto dediča, ki je preživel zapustnika, umrl pa je pred zaključkom zapuščinskega postopka, stopili njegovi dediči. Takšna rešitev je sprejemljiva tudi iz razloga, ker le z ustanovitvijo dedne pravice ne bi bilo dokončno rešeno dedovanje zapustnikovega premoženja, ampak bi to imelo za posledico nov zapuščinski postopek po zapustniku, za katerega je dedna pravica ustanovljena. To pa bi bilo nepraktično in bi brez tehtnega razloga podaljševalo zapuščinske postopke. Ker je na podlagi zgoraj navedenega sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, temu posledično pa je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD). V nadaljevanju bo moralo sodišče prve stopnje najprej ugotovitvi dediče po zapustniku na dan uvedbe dedovanja (1. odstavek 78. člena Zakona o denacionalizaciji) oziroma ker so ti že pokojni, njihove dediče, nakar bo dokončno odločilo o dedičih in dednih deležih posameznega dediča. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker ti niso bili priglašeni.