Jedro

Vknjižba lastninske pravice na nepremičnini je možna le na zemljišču ali stavbi, katere identiteta je ugotovljena z upravno odločbo, temelječo na ustrezni geodetski opredelitvi, pri čemer je katastrsko stanje podlaga za ustrezen vpis v zemljiško knjigo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki je zahtevala prepoved uporabe nepremičnine parcele št. 891 k.o... z odstranitvijo stvari iz nadstreška in trafo postaje na tem zemljišču ter prepustitev nepremičnine tožeči stranki v posest. Zavrnilo je tudi zahtevek, po katerem naj bi bil toženec dolžan plačevati tožeči stranki uporabnino za nepremičnino od 1.7.1999 dalje. Zavrnilo pa je tudi tožbeni zahtevek toženca na ugotovitev, da je ta postal lastnik nadstreška in trafo postaje na parceli št. 291 k.o... s pravico uporabe 128 m2 tega zemljišča na tromeji s sosednjima parcelama.

Istočasno je zavrnilo tudi podrejeni nasprotni tožbeni zahtevek, po katerem tožencu poleg lastninske pravice na nadstrešku in trafo postaji na omenjeni parceli pripada tudi pravica do funkcionalnega zemljišča v izmeri 16 x 8 m. Pritožbi obeh pravdnih stranka je sodišče druge stopnje zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Tožena stranka M. A. vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve pritožbenemu sodišču v novo odločanje, ali pa razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev v izpodbijani sodbi je arbitrarna in nezakonita. Sodišče prve stopnje je namreč tožbeni zahtevek zavrnilo po pravilih o dokaznem bremenu, ker naj bi tožencu ne uspelo dokazati, da je pridobil sporno parcelo v last, sodišče druge stopnje pa se je postavilo na stališče, da zemljišča s parcelo št. 891 v vl. št. 3666 k.o... ni. Ne glede na to, da se je navedena parcela razdelila na dve zemljišči s parc. št. 891/1 in 891/2, je povsem jasno, na kaj se tožbeni zahtevek nanaša. Odločba Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS) o parcelaciji je upravni akt z obvezno veljavo, zaradi česar bi moralo sodišče samo upoštevati parcelno razdelitev in novo oštevilčenje. Zemljišče je isto, le razdeljeno je v dva dela. Če pa bi morala tožena stranka tožbo popraviti z navedbami novih parcelnih številk, bi jo moralo sodišče k temu pozvati. Sicer pa nobena od pravdnih strank ni izpodbijala dejanskih ugotovitev glede istovetnosti parcele št. 891 k.o...

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS in tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Glavni in podrejeni tožbeni zahtevek toženca merita na ugotovitev lastninske pravice na nadstrešnici in trafo postaji, stoječi na parceli št. 891 k.o... s pravico uporabe ustreznega zemljišča (glavni tožbeni zahtevek) oziroma do funkcionalnega zemljišča (podrejeni tožbeni zahtevek). Po obliki in vsebini je torej vložena lastninska tožba, katere cilj je, ker gre za nepremičnino, vknjižba lastninske pravice v zemljiški knjigi. Podlaga za vknjižbo naj bi v skladu s tožbenim zahtevkom bila sodbena ugotovitev, kolikor tožeča stranka ne bi sama izdala ustrezne listine. Vendar pa je vknjižba lastninske pravice na nepremičnini možna le na zemljišču ali stavbi, katere identiteta je ugotovljena z upravno odločbo, temelječo na ustrezni geodetski opredelitvi, pri čemer je katastrsko stanje podlaga za ustrezen vpis v zemljiško knjigo. Iz zemljiškoknjižnega izpiska, izdanega 1.6.2001 izhaja, da so v vl. št. 3666 k.o... v listu A vpisane 4 parcele in sicer parcela št. 891/1, 891/2, 892/1 in 892/2. Parcela št. 891 k.o... potemtakem zemljiškoknjižno ne obstaja, zaradi česar vknjižba lastninske pravice na njej ni mogoča, s tem pa tudi ne ugotavljanje lastninske pravice na njej. Toženčev zahtevek na ugotovitev lastninske pravice se torej nanaša na neobstoječo parcelo, zaradi česar je nedoločen in neizvršljiv. Revizijsko sodišče se strinja s stališčem sodišča druge stopnje, da bi ugoditev takšnemu zahtevku imela za posledico neizvršljivost sodne odločbe.

Dejstvo, da je sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku toženca odločalo po pravilih o dokaznem bremenu in ga zavrnilo zato, ker zatrjevano priposestvovanje kot podlaga za pridobitev lastninske pravice ni izkazano, opisane pravne razlage ne spreminja. Tožba na ugotovitev lastninske pravice na nepremičnine bi namreč v obravnavanem primeru, ko se posledično zahteva vknjižba v zemljiški knjigi, bila sklepčna in določna le tedaj, če bi toženec svoj zahtevek utemeljil v skladu z upravno odločbo GURS-a z dne 1.8.1997 o razdelitvi parcele št. 891 k.o... na dva dela. V tem obsegu revizija nima prav, ko sodišču prve stopnje očita, da bi moralo toženca pozvati na popravo tožbe: ker je tožbeni zahtevek bil sposoben za obravnavanje, ne glede na nepravilno identifikacijo sporne nepremičnine (o njem je bilo možno meritorno odločati), je bila stvar toženca, da predmet tožbe opredeli v skladu z dejanskimi podatki. Pri tem ni odločilno, da je ob vložitvi tožbe parc. št. 891 k.o... še obstajala, da pa ni obstajala več, ko je sodišče prve stopnje o stvari odločalo s sodbo.

Revizijsko očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka (vsebinsko najbrž 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP) torej nima utemeljitve. Pravna presoja sprejeta v izpodbijanih sodbah, pa je pravilna, zaradi česar je bilo treba revizijo po določbi 378. člena ZPP zavrniti.