Jedro

Tožeča stranka ni navedla nobenih podatkov za taksno oprostitev, zato je sodišče prve stopnje predlog za oprostitev plačila sodnih taks pravilno zavrnilo in ne zavrglo. Sodišče prve stopnje na podlagi pravil o nepopolnih vlogah tožeče stranke tudi ni bilo dolžno pozivati na dopolnitev, prav tako pa v postopku odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks materialno procesno vodstvo ne pride v poštev. Odločilnega pomena za izpodbijano odločitev je tako, da tožeča stranka ni zadostila trditveni podlagi, ne pa izostanek obrazca ZST-1. Slednji predstavlja zgolj dokaz, ki je namenjen potrjevanju že zatrjevanih dejstev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks.

2. Proti tem sklepu se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Uveljavljala je pritožbene razloge kršitve materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, tožečo stranko pa oprosti plačila sodnih taks oziroma podredno, vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, stroške pritožbe, katere je tudi priglasila, pa naloži v plačilo toženi stranki.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je tožeča stranka proti sodbi sodišča prve stopnje I Pg 1578/2007 z dne 13. 3. 2012 (redna št. 95, l. št. 196) vložila pritožbo, ob čemer je podala tudi „prošnjo za taksno oprostitev“ (redna št. 96, l. št. 208). Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, v tej vlogi ni navedla nobenih okoliščin glede oprostitve taksne obveznosti. Iz tega razloga je predlog za oprostitev sodnih taks zavrnilo.

5. Sodišče oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani (prvi odstavek v zvezi s tretjim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah, v nadaljevanju ZST-1, enako je določal prej veljavni Zakon o sodnih taksah v prvem odstavku 13. člena; prim. 39. člen ZST-1). O oprostitvi odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke (prvi odstavek 12. člena ZST-1, enako tretji odstavek 13. člena ZST). Trditveno in dokazno breme o pogojih za oprostitev ter o premoženjskem stanju je bilo torej na tožeči stranki (prim. 212. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

6. Tožeča stranka ni navedla nobenih podatkov za taksno oprostitev, zato je sodišče prve stopnje predlog za oprostitev plačila sodnih taks pravilno zavrnilo in ne zavrglo. V obravnavanem primeru namreč ne gre za formalno pomanjkljivost predloga, ki je stvar procesnega prava, temveč za vsebinsko pomanjkljivost oziroma nesklepčnost, ki je stvar materialnega prava. Pritožnik namreč ni zadostil trditvenemu bremenu glede zgoraj opisanih okoliščin, ki so merodajne za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila sodne takse. Zato sodišče prve stopnje na podlagi pravil o nepopolnih vlogah tožeče stranke tudi ni bilo dolžno pozivati na dopolnitev, prav tako pa v postopku odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks materialno procesno vodstvo ne pride v poštev. Odločilnega pomena za izpodbijano odločitev je tako, da tožeča stranka ni zadostila trditveni podlagi, ne pa izostanek obrazca ZST-1. Slednji predstavlja zgolj dokaz, ki je namenjen potrjevanju že zatrjevanih dejstev.

7. Glede na navedeno je pritožba neutemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

8. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).