Jedro

Ker postopek pomirjanja ni bil sprožen, niso bile izpolnjene procesne predspostavke za sprožitev kolektivnega delovnega spora, saj je podjetniška KP določala predhodni postopek za mirno rešitev spora.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, s katerim je zavrglo zahtevek (pravilno predlog) predlagatelja za ugotovitev, da pogodba o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo z dne 11.8.1999, dopolnjena z dvema aneksoma, ni bila odpovedana ter še vedno velja (1. točka izreka). Zavrglo je zahtevek (pravilno predlog) predlagatelja, da je tožena stranka dolžna s strani tožeče stranke izbranim sindikalnim funkcionarjem, ki bo svojo funkcijo opravljal profesionalno, skleniti nov sporazum o profesionalnem opravljanju sindikalne funkcije ter v njem določiti plačo v višini povprečne plače za redno delo v zadnjih 12 mesecih, s tem da se po vsakih treh mesecih profesionalnega opravljanja funkcije plača korigira za odstotek povečanja ali zmanjšanja povprečne plače v dejavnosti igralništva v preteklem obdobju, če se ta spremeni za več kot 0,5% (2. točka izreka) in zavrglo tudi zahtevek za povrnitev pravdnih stroškov, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila (3. točka izreka). Odločilo je, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka.

Predlagatelj je vložil pravočasno pritožbo in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi in navajal, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbe panožne kolektivne pogodbe, ki ureja pravice in obveznosti strank in način reševanja sporov. 185. člen panožne kolektivne pogodbe (pravilno podjetniške kolektivne pogodbe) se uporablja, če ena od strank kolektivne pogodbe poda pobudo za spremembo in dopolnitev kolektivne pogodbe, v konkretnem primeru pa je nasprotni udeleženec enostransko odpovedal pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo s tem, da je predlagal spremembo pogodbe pred potekom njene veljavnosti. Tako ni možno govoriti o tem, da naj bi bila podana pobuda za spremembo in dopolnitev podjetniške kolektivne pogodbe, pač pa gre za situacijo, ko je ena od pogodbenih strank enostransko prenehala izpolnjevati svoje pogodbene obveznosti o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo. Pogajanje s tem v zvezi oz. sprožanje postopka za pomirjanje je tako neumestno in tudi ne v skladu s podjetniško kolektivno pogodbo.

Nasprotni udeleženec je v odgovoru na pritožbo navajal, da sta stranki tega kolektivnega spora podpisnici podjetniške kolektivne pogodbe za družbo HIT, d.d., Nova Gorica, v citirani podjetniški kolektivni pogodbi sta pogodbeni stranki dogovorili tudi način reševanja kolektivnih sporov in kot procesno predpostavko sodnega spora določili v členih 188 do 190 postopek pomirjanja in arbitriranja. Tako niso podane procesne predpostavke vodenja postopka pred sodiščem. Glede na navedeno je nasprotni udeleženec predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbo predlagatelja zavrne kot neutemeljeno in potrdi odločitev sodišča prve stopnje.

Pritožba predlagatelja ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99 - 2/2004 - ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo in da je na ugotovljeno dejansko stanje, ki izhaja iz listinske dokumentacije, pravilno uporabilo materialno pravo.

Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje podjetniška kolektivna pogodba, katero so sklenili HIT, d.d., Nova Gorica kot delodajalec (nasprotni udeleženec) in SIDS, Enota Nova Gorica (predlagatelj), Sindikat podjetja HIT, Enota GIT in Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije kot predstavniki delavcev v 185. členu ureja spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe in določa, da se postopek za spremembo in dopolnitev kolektivne pogodbe začne na pobudo ene od strank, vsaka pogodbena stranka pa lahko kadarkoli predlaga spremembo oz. dopolnitev te kolektivne pogodbe. Pogodbena stranka, ki želi spremembo oz.

dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži nasprotni stranki svojo obrazloženo zahtevo v pisni obliki. Nasprotna stranka se je do predloga dolžna opredeliti v 30 dneh po prejemu zahteve iz prejšnjega odstavka. 5. odstavek istega člena pa določa, da v primeru, da nasprotna stranka ne sprejme predlog za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe oz. se do predloga ne opredeli v 30 dneh, stranka predlagateljica začne postopek pred komisijo za pomirjanje. Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za postopek sklenitve nove kolektivne pogodbe. 187. člen z naslovom Reševanje kolektivnih sporov določa, da se za reševanje sporov med strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, se v 30 dneh ustanovita komisija za pomirjanje in arbitražni svet. 188. člen z naslovom Postopek pomirjanja pa ureja postopek pomirjanja in določa komisijo za pomirjanje.

Predlagatelj ni izkazal, da bi bil sprožen postopek pomirjanja, nasprotni udeleženec pa je tudi zatrjeval, da do te faze pogajalski stranki nista še prišli. Tako niso bile izpolnjene procesne predpostavke za sprožitev kolektivnega spora. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Ur.l. RS št. 19/94 - ZDSS) v 15. členu določa, da kadar je z zakonom oz. kolektivno pogodbo določen postopek za mirno rešitev spora, je sodno varstvo dovoljeno samo pod pogojem, da je bil postopek predhodno sprožen, pa ni bil uspešen. Šteje se, da postopek za mirno rešitev spora ni bil uspešen, če med strankama ali udeleženci ni bil dosežen sporazum v roku 30 dni od dneva, ko je bil postopek sprožen.

Tako ni mogoče slediti pritožbenemu ugovoru, da je nasprotni udeleženec enostransko odpovedal pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo in enostransko prenehal izpolnjevati svoje obveznosti iz pogodbe o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo.

Podjetniška kolektivna pogodba v 149. členu določa, da se posebnosti pogojev za sindikalno delo reprezentativnih sindikatov v družbi določijo v posebnem dogovoru med Upravo in reprezentativnima sindikatoma, posebni dogovor pa je sestavni del podjetniške kolektivne pogodbe. Predlagatelj in nasprotni udeleženec sta sklenila pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo z dne 11.8.1999 skupaj z dvema aneksoma, aneks št. 2 z dne 7.11.2001 pa v 1. členu določa, da je pogodba sklenjena od 1.1.2002 do 31.12.2003, s tem, da se v primeru, če katera od strank ne predlaga spremembe pogodbe pred potekom veljavnosti, pogodba avtomatično podaljša za eno leto. V konkretnem primeru je tako šlo za spremembo kolektivne pogodbe in ne za izvajanje kolektivne pogodbe, predlagatelj pa bi moral predhodno pričeti s postopkom pomirjanja, česar pa v sodnem postopku ni dokazal. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo predlagatelja kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v 365. členu ZPP.