Jedro

Nasilje v družini je vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na predlog predlagateljice z dne 22. 8. 2014 izdalo sklep N 98/2014 z dne 1. 9. 2014, s katerim je nasprotni udeleženki za obdobje šestih mesecev od izdaje sklepa prepovedalo približevati se predlagateljici na razdaljo najmanj 200 metrov, prepovedalo pa ji je tudi nadlegovanje predlagateljice po telekomunikacijskih sredstvih. Nasprotna udeleženka je zoper navedeni sklep vložila 16. 9. 2014 ugovor. Po opravljenem naroku 7. 11. 2014 je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, s katerim je ugovor nasprotne udeleženke zoper sklep sodišča prve stopnje N 98/2014 z dne 1. 9. 2014 zavrnilo in še odločilo, da udeleženca nosita vsak svoje stroške nepravdnega postopka.

2. Nasprotna udeleženka(1) s pritožbo izpodbija sklep iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku in v nadaljevanju v pritožbi navaja, da je nasprotna udeleženka dobra mati, kar potrjuje tudi izpovedba predlagateljice, da jo ima nasprotna udeleženka rada, da je zanjo vedno lepo skrbela, da ni bila nikoli lačna, umazana ali raztrgana. Nasprotna udeleženka je predlagateljico vzpodbujala pri delu v šoli, da je bila vzorna učenka, kar so potrdile učiteljice. Do predlagateljice ni bila nasilna, če pa sta se kdaj sporekli, je to normalno in pričakovano, saj je predlagateljica v najstniških letih, ki so za vsakega mladostnika zelo težavna. Vsak prepir otroka s starši ne predstavlja psihičnega nasilja staršev nad otroki. Predlagateljica je še premlada, da bi se lahko zavedala, da je žrtev manipulacije in očetovega pritiska. Oče je uspel predlagateljico iztrgati iz domačega okolja, kjer je imela primerne življenjske pogoje. Z očetom sta se preselila v stanovanje, ki je neprimerno za bivanje mladega dekleta, premalo prostorno, ob tem, da je oče v finančni stiski, zato je predlagateljico dobil na svojo stran, da mu ni treba plačevati preživnine. Oče manipulira s predlagateljico in poskuša na ta način preprečiti stike med udeleženkama. Predlagateljica ne upa priznati očetu, ker se ga boji, da je večkrat poklicala nasprotno udeleženko. Nasprotna udeleženka je psihiatrični bolnik, vendar se zdravi, poskuša svojo bolezen premagati, ima občasne izbruhe, je anksiozna, vendar ni nasilna. Nasprotna udeleženka je psihiatrični bolnik z diagnozo prilagoditvene motnje, ki je neozdravljiva in izvira iz ranega otroštva. Gre za organsko poškodbo po padcu. Ni primerno, da se za vse življenje marginalizira človeka, ki ima rad svojega otroka. Nasprotna udeleženka se zna obvladovati, saj je bila dvakrat s hčero na sodišču, čakali sta na obravnavo, zato je neprimerno da se ji izreka takšna sankcija. Prvo sodišče tudi ni pojasnilo, v čem vidi ponovitveno nevarnost, saj so se dogodki, ki so bili predmet nasilja, dogajali izključno v stanovanju, kjer sta živeli mati in hči. Ker te situacije ni več, ni mogoče pričakovati nasilja.

3. Višje sodišče v Ljubljani je prejelo od sodišča prve stopnje spis 9. 2. 2015, sodnik poročevalec pa je zadevo prejel v obravnavanje 5. 3. 2015 in še istega dne pripravil poročilo za obravnavanje zadeve na pritožbenem senatu, kot to določa drugi odstavek 346. člena ZPP, hkrati pa je bila zadeva istega dne tudi obravnavana na seji senata.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi 3. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini(2) je nasilje v družini(3) vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu. Pritožba opredeljeno ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je zaradi ponavljajočega fizičnega in psihičnega nasilja nasprotne udeleženke zoper predlagateljico, predlagateljica 27. 6. 2014 pobegnila od doma in se zatekla v Krizni center za otroke in mladoletnike. Med predlagateljico in nasprotno udeleženko niso obstajali nesporazumi, ki so običajno tudi sestavni del družinskih odnosov med staršem in otrokom v najstniških letih, kot to poskuša prikazati pritožba, saj iz izpovedbe predlagateljice, kateri je prvo sodišče tudi ob upoštevanju listinske dokumentacije utemeljeno sledilo, izhaja, da je bila nasprotna udeleženka do predlagateljice pogosto žaljiva, zato je bila predlagateljica utemeljeno prizadeta, pogosto pa je prihajalo tudi do fizičnega nasilja, ki ga je sodišče prve stopnje podrobno opisalo v izpodbijanem sklepu, pritožba pa navedenih ugotovitev prvega sodišča opredeljeno tudi ne izpodbija. Nasprotna udeleženka je tudi po telefonu izvajala psihično nasilje nad predlagateljico, s tem, ko je blatila očeta.

6. Iz psihiatričnega poročila izhaja, da ima nasprotna udeleženka značilne organske emocionalne labilne (astenične) motnje, iz mnenja CSD pa tudi, da nasprotna udeleženka ni kritična do svojih ravnanj v odnosu do drugih, kadar so ogroženi njeni osebni interesi, zato reagira impulzivno in ni zmožna kontrolirati svojih ravnanj. Predlagateljica je v svoji izpovedbi opozorila, da se nasprotne udeleženke boji in da določen čas stikov z nasprotno udeleženko ne želi, ker je nasprotna udeleženka v težkem psihičnem stanju, še posebej iz razloga, ker je bila predlagateljica dodeljena očetu.

7. Prvo sodišče je še ugotovilo in prepričljivo obrazložilo, da je predlagateljica v starosti 16 let sposobna razumeti pomen in pravne posledice svojih ravnanj ter sposobna oblikovati in izraziti svoje lastno mnenje. Takšnim ugotovitvam pritrjuje tudi pritožbeno sodišče, posebej glede na vsebino izpovedbe predlagateljice, pa tudi iz sklepa sodišča prve stopnje IV P 220/2014 z dne 1. 8. 2014, s katerim je bila predlagateljica začasno dodeljena očetu, izhaja, da CSD ugotavlja visoko ogroženost predlagateljice s strani nasprotne udeleženke, zato okoliščina, da udeleženki ne živita skupaj, ne predstavlja razloga, ki bi izključeval ogroženost predlagateljice, kot to navaja pritožba. Ravnanja nasprotne udeleženke so predvsem posledica njene duševne motnje, zaradi katere ne more obvladovati svojih ravnanj, zato je nasprotna udeleženka v težkem psihičnem stanju. Ker pa se nasprotna udeleženka zdravi, obstajajo realne možnosti, da se bodo lahko znova vzpostavili stiki med predlagateljico in nasprotno udeleženko, kar v svoji izpovedbi izpostavlja tudi predlagateljica.

8. Iz navedenih razlogov je prvo sodišče na podlagi 19. člena ZPND določilo ustrezna ukrepa, s katerima je odvrnilo možnost nadaljnjega psihičnega in fizičnega nasilja nasprotne udeleženke do predlagateljice in hkrati s tem preprečilo možnost, da bi zaradi ravnanj nasprotne udeleženke nastala predlagateljici nadaljnja škoda. Pritožbeni očitki iz navedenih razlogov niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

(1) V pritožbi se zmotno navaja kot tožeča stranka.

(2) V nadaljevanju ZPND.

(3) V nadaljevanju nasilje.