Jedro

Kršitev upravnopravne dolžnosti prijave odsotnosti pristojnemu organu v konkretnem primeru ne more imeti za posledico posega v ustavno pravico do enakega varstva pravic.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, zamudni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, I P 1833/2010 s 1. 10. 2010 razveljavilo in zadevo vrnilo v fazo obravnave odgovora na tožbo tretjega toženca B.T. 2. Proti sklepu po svoji pooblaščenki vlagajo pritožbo 7., 8., 9., 10., 11. 13. in 16. tožnik. Uveljavljajo vse pritožbene razloge ter sodišču predlagajo, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje, podredno pa, da sklep spremeni in predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrne. Poudarjajo, da bi moral toženec ravnati v skladu s prvim odstavkom 13. člena Zakona o prijavi prebivališča in pred potovanjem v tujino za več kot tri mesece svoj odhod prijaviti pristojnemu organu. Menijo, da je bila vročitev povsem pravilna, hkrati pa potovanje ne more biti opravičen razlog za zamudo. Poudarjajo, da se po šestih mesecih od dneva zamude tudi sicer ne more zahtevati vrnitve v prejšnje stanje.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s 116. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče na predlog stranke dovoli vrnitev v prejšnje stanje, če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, če sodišče spozna, da je zamuda nastopila iz upravičenega vzroka. Po določbi 117. člena ZPP se predlog za vrnitev v prejšnje stanje poda pred sodiščem, pri katerem bi bilo potrebno opraviti zamujeno dejanje. Predlog se mora vložiti v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok; če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela. Po šestih mesecih od dneva zamude se ne more več zahtevati vrnitev v prejšnje stanje. Če se predlaga vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka, mora predlagatelj obenem, ko vloži predlog, opraviti tudi zamujeno dejanje.

6. V konkretnem primeru je rok za odgovor na tožbo tožencu potekel 10. 9. 2010, predlog za vrnitev v prejšnje stanje pa je bil vložen 25. 11. 2010, kar je v roku šestih mesecih od dneva zamude. Pritožbeni očitek, da je bil predlog vložen prepozno, je tako neutemeljen.

7. V skladu z napotilom Višjega sodišča v Ljubljani (sklep II Cp 2599/2012 s 3. 10. 2012) je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bila vročitev tožbe in zamudnega sklepa z nadomestno vročitvijo opravljena nepravilno, saj se je toženec več kot tri mesece nahajal v tujini in ni imel možnosti seznanitve s sodno pošiljko. Navedeno je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi toženčevega potnega lista (vstopni in izstopni žigi) in skladne izpovedbe toženca in njegovega dekleta M. V., ki sta oba potrdila, da je potovanje trajalo neprekinjeno, več kot tri mesece. Tudi po stališču pritožbenega sodišča je tožencu tako uspelo upravičiti svojo odsotnost in nezmožnost sprejemanja poštnih pošiljk. Pritožba se zmotno sklicuje na Zakon o prijavi prebivališča (v nadaljevanju ZPPREB), saj morebitna kršitev upravnopravne dolžnosti (prijave odsotnosti pristojnemu organu) v konkretnem primeru ne more imeti za posledico posega v ustavno pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), o čemer se je že izreklo tudi Ustavno sodišče (1). Uresničitev tožnikove pravice do učinkovitega sodnega varstva tako v konkretnem primeru ne pretehta nad pomembnostjo s posegom prizadete pravice toženca do izjave v postopku.

8. Po povedanem pritožbeni očitki niso utemeljeni, kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo, zato je pritožbo zavrnilo, sklep sodišča prve stopnje pa potrdilo (353. člen ZPP).

(1) Primerjaj odločbo U-I-279/2008, objavljeno v Uradnem listu RS, št. 57/2009.