Jedro

Po določilu 4. alineje 1. odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero je tožnik vložil prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da ima zadeva verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožati. Iz upravnega spisa izhaja, da je tožena stranka pridobila podatke, da je A. banka d. d. postopala na podlagi izvršljivega sklepa o prisilni izterjavi dolga (sklep o prisilni izterjavi dolga Carinskega urada A. št. ... z dne 30. 7. 2003) in izjavo te banke, da je bila izterjava dolga opravljena iz slada na tožnikovem računu iz zneskov, ki so bili nakazani v predhodnih mesecih. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je tožena stranka pravilno uporabila določilo 137. člena ZIZ in zaključila, da zadeva, za katero tožnik prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nima verjetnega izgleda za uspeh in jo ni razumno sprožati.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Tožnika se oprosti plačila sodnih taks.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za brezplačno pravno pomoč v postopku zoper A. banko d. d. zaradi njenega posega na denarna sredstva, ki jih je imel tožnik pri njej na računu.

V svoji obrazložitvi tožena stranka navaja, da je potrebno poleg finančno-premoženjskih razmer tožnika oziroma njegove družine presojati tudi vsebinsko utemeljenost same prošnje z vidika pogojev, ki so določeni v 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/01, v nadaljevanju: ZBPP). Tožnik je na naroku dne 24. 3. 2004 navedel, da je banka v nasprotju z zakonom dovolila izvršbo na njegova denarna sredstva, ki jih prejema iz naslova denarne socialne pomoči. Tožena stranka navaja, da Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in nadaljnji, v nadaljevanju: ZIZ) določa prejemke iz naslova denarne socialne pomoči po zakonu, ki ureja socialno varstvo kot enega izmed prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe (3. točka 1. odstavka 101. člena ZIZ). Takšna denarna sredstva pa prejema tudi tožnik, to izhaja iz odločbe Centra za socialno delo B z dne 4. 3. 2004. Tožena stranka pa se sklicuje na 137. člen ZIZ, na podlagi katerega je določena izjema, ki omogoča poseg na izvzete prejemke, v kolikor so bili ti nakazani v predhodnih mesecih in se še zmeraj nahajajo na računu. Tožena stranka je naredila poizvedbe pri A. banki d.d., ki je z dopisom z dne 20. 4. 2004 navedla, da podlago izvršbe na tožnikova sredstva predstavlja odločba Carinskega urada A. št. ... z dne 30. 7. 2003, prav tako pa je bilo navedeno, da je bila izterjava opravljena iz salda na tožnikovemu računu, in sicer iz zneskov nakazanih v predhodnih mesecih. Tožena stranka zato zaključuje, da je mogoče oceniti, da naj bi bilo ravnanje banke skladno z določili ZIZ, zato je tožnikova prošnja z vidika vsebinskih razlogov, ki so določeni v 24. členu ZBPP, neutemeljena, ker nima verjetnih izgledov za uspeh in je zato ne bi bilo razumno sprožati.

Tožnik v tožbi navaja, da je odločitev tožene stranke preuranjena. Odločitev temelji na podatkih, ki jih je tožena stranka preverila in pridobila, vendar lahko tožnik z gotovostjo tudi predvideva, da je podatke A. banka priredila. Navaja, da je bil namesto dviga sredstev za tekoči mesec obveščen o blokadi. V postopku pred Carinarnico A. tudi ni bil prisoten niti kot fizična niti kot pravna oseba. Tožena stranka navaja, da je bila izterjava opravljena iz salda, torej iz zneskov nakazanih v predhodnih mesecih in je ta izjava A. banke popolnoma izmišljena in ni primerna za renome banke. Tožnik tudi navaja, da je iz dokumentacije razvidna namerna nedoslednost A. banke in prikrivanje njegovega rednega dvigovanja sredstev. Banka prikriva dejansko stanje s tem, da ne želi predati na vpogled dejanskih rednih dvigov in je tožniku enostransko blokirala denar brez možnosti ugovora.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da se sodišče v postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ne more in ne sme spuščati v meritorno presojo same zadeve v zvezi s katero je takšna pomoč zaprošena, niti v zvezi s tem ne more izvesti celostnega dokaznega postopka, ki je prav tako prepuščen za to pristojnemu sodišču. Upoštevati pa mora celotno vsebino 24. člena ZBPP in oceniti ali so prosilčeve dejanske navedbe v zadevi verjetne in ali so pravno smiselne oziroma relevantne. Tožena stranka navaja, da je potrebno presoditi ali obstaja določena verjetnost, da bo prosilec s predstavljenimi argumenti v zadevi, glede katere zaproša za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tudi uspel. V skladu s 33. členom ZBPP je tožena stranka naredila poizvedbe pri A. banki d. d. in tudi Carinskemu uradu A., ki je poslal izvršljiv sklep o prisilni izterjavi dolga št. ... z dne 30. 7. 2003. Na podlagi tega tožena stranka sklepa na obstoj tožnikovega dolga, z njim pa je bila tudi dovoljena izvršba na tožnikova denarna sredstva pri A. banki d. d. Ob upoštevanju 4. alineje 1. odstavka 39. člena Zakona o davčnem postopku, ki je primerljiva določbi 3. točke 1. odstavka 101. člena ZIZ izvršba na denarna sredstva, ki so prejeta iz naslova denarne socialne pomoči, so načeloma izvzeta, zato je sodišče naredilo poizvedbe pri banki. A. banka d. d. je odgovorila, da je bila izterjava dolga opravljena iz salda na tožnikovem računu iz zneskov nakazanih v predhodnih mesecih. Tožena stranka navaja, da je bilo tožniku res poseženo na sicer iz izvršbe izvezete dohodke, vendar ne na tiste nakazane za tekoči mesec in je bil s tem varovan namen takšne ureditve. Pri tem poudarja, da to izhaja iz 137. člena ZIZ kot tudi iz sedaj veljavnega 146. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 54/04). Tožena stranka je ocenila, da je tožnikova prošnja zaradi vsebinskih pogojev, ki so določeni v 24. členu ZBPP neutemeljena, ker je dobila podatke, da je bilo na tožnikova denarna sredstva iz naslova denarne socialne pomoči poseženo na podlagi izvršilnega sklepa carinskega organa, in sicer na sredstva iz predhodnih mesecev. Tožena stranka zato predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

Državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa ni prijavil udeležbe v tem upravnem sporu.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Iz upravnega spisa in navedb v tožbi izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči 26. 3. 2004 zaradi tega, ker je A. banka d. d. dovolila izvršbo na sredstva, ki jih je imel pri njej na računu, ta sredstva pa so bila nakazana iz naslova denarne socialne pomoči. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna. Po določilu 4. alineje 1. odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero je tožnik vložil prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da ima zadeva verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožati. Iz upravnega spisa izhaja, da je tožena stranka pridobila podatke, da je A. banka d. d. postopala na podlagi izvršljivega sklepa o prisilni izterjavi dolga (sklep o prisilni izterjavi dolga Carinskega urada A. št. ... z dne 30. 7. 2003) in izjavo te banke, da je bila izterjava dolga opravljena iz slada na tožnikovem računu iz zneskov, ki so bili nakazani v predhodnih mesecih. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je tožena stranka pravilno uporabila določilo 137. člena ZIZ in zaključila, da zadeva, za katero tožnik prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nima verjetnega izgleda za uspeh in jo ni razumno sprožati. Tožena stranka je svojo odločitev oprla na podatke, ki jih je pridobila med postopkom.Tožena stranka je navedla razloge, ki so jo vodili pri presoji pridobljenih dokazov, navedla je materialno podlago na katero se je oprla in navedla svoje razloge oziroma razloge zaradi katerih ni ugodila tožnikovemu zahtevku, tako obrazložitev njene odločbe obsega vse kar določa 214. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02, v nadaljevanju: ZUP). Tožnik v tožbi očita, da je tožena stranka pridobila, kot tožnik predvideva, prirejeno dokumentacijo oziroma podatke A. banke d. d., vendar tega ugovora sodišče ni moglo sprejeti, ker tožnik to samo predvideva in v zvezi s tem svoje trditve podrobneje ne obrazlaga in tudi ne predlaga dokazov. Iz upravnega spisa pa izhaja, da je A. banka d. d. sporočila toženi stranki, da je bila izterjava opravljena iz salda na tožnikovem računu, tudi tožnik prilaga tožbi dopis te banke s podobno vsebino. Ker tožnik v tožbi samo predvideva, da je ta dokumentacija banke prirejena, ob dejstvu, da je tožena stranka pridobila podatke banke o tem kako je poslovala, sodišče temu tožbenemu ugovoru ni moglo slediti. Tožnik ugovarja tudi, da ni bil udeležen v postopku pred Carinarnico A., iz same prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči pa izhaja, da je tožnik prosil za brezplačno pravno pomoč v postopku zoper A. banko in zaradi poslovanja banke z njegovimi denarnimi sredstvi. Ker postopek pred Carinarnico A. ni predmet tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 26. 3. 2004, zato so brezpredmetne navedbe v zvezi s postopkom pred tem upravnim organom. Tožnik tudi ugovarja, da A. banka ne želi dati na vpogled dejanskih rednih dvigov. Ker se je tožena stranka pri svoji odločitvi oprla na dopis A. banke d. d., da so naredili izterjavo iz tožnikovega salda na njegovem računu, tega tožnik ne more ovreči s trditvami, ki jih ne dokazuje.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita.

K 2. točki izreka: Sodišče je tožnika oprostilo plačila sodnih taks na podlagi 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 1/90, Uradni list RS, št. 14/91 in nadaljnji). Iz upravnega spisa izhaja, da tožnik prejema izredno denarno socialno pomoč na podlagi odločbe Centra za socialno delo B za čas od 1. 3. 2004 do 31. 5. 2004, zato je štelo, da bi s plačilom taks bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnik preživlja.