Jedro

Po določbi prvega odstavka 3. člena ZOdvT se nagrade določajo v evrih glede na vrednost predmeta odvetniške tarife. Po splošni določbi prvega odstavka 20. člena ZOdvT se v isti zadevi vrednosti več predmetov seštevajo, zato ima pritožnik prav, da znaša vrednost predmeta seštevek zneskov 102.500,00 EUR in 113.264,28 EUR.

Prvi odstavek 21. člena ZOdvT določa, da se, če se odvetniške nagrade odmerjajo po vrednosti, vrednost predmeta za njihovo odmero ugotavlja na način, določen v zakonu, ki ureja sodne takse, če s tem zakonom ni določeno drugače. Tretji odstavek 32. člena ZST-1 določa, da se, če se vrednost predmeta postopka spremeni zaradi razširitve tožbenega zahtevka, kot vrednost za plačilo takse vzame povečana vrednosti. Taksa, plačana za prvotno vrednost, se všteje v takso za povečano vrednost.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se v izpodbijani II. točki izreka sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 4.029,61 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v višini 145,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se postopek ustavi (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 3.013,96 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila (II. točka izreka), zahtevek tožeče stranke za vrnitev sorazmernega dela sodne takse z dne 7. 4. 2016 pa zavrnilo (III. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje je pravočasno vložila pritožbo tožena stranka. Navajala je, da sodišče prve stopnje pravdnih stroškov tožene stranke ni odmerilo od pravilne vrednosti predmeta. Sodišče prve stopnje je namreč pravdne stroške odmerilo od vrednosti predmeta 113.264,28 EUR, moralo pa bi jih odmeriti od seštevka v tožbi (102.500,00 EUR) in v spremembi tožbe (113.264,28 EUR) navedene vrednosti predmeta, torej od vrednosti predmeta 215.796,28 EUR. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. S tožbo je tožeča stranka uveljavljala nedenarni zahtevek (izdaja dovoljenja za prenos) in denarni zahtevek (izplačilo dividend) ter kot vrednost predmeta navedla 102.500,00 EUR. Med postopkom pa je tožbo razširila še za odškodninski zahtevek v višini 113.264,28 EUR, sodišče pa je spremembo tožbe dovolilo. V izpodbijanem sklepu je stroške tožene stranke odmerilo od vrednosti predmeta 113.264,28 EUR in se pri tem sklicevalo na 3. člen Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT).

6. Po določbi prvega odstavka 3. člena ZOdvT se nagrade določajo v evrih glede na vrednost predmeta odvetniške tarife. Po splošni določbi prvega odstavka 20. člena ZOdvT se v isti zadevi vrednosti več predmetov seštevajo, zato ima pritožnik prav, da znaša vrednost predmeta seštevek zneskov 102.500,00 EUR in 113.264,28 EUR.

7. Prvi odstavek 21. člena ZOdvT določa, da se, če se odvetniške nagrade odmerjajo po vrednosti, vrednost predmeta za njihovo odmero ugotavlja na način, določen v zakonu, ki ureja sodne takse, če s tem zakonom ni določeno drugače. Tretji odstavek 32. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) določa, da se, če se vrednost predmeta postopka spremeni zaradi razširitve tožbenega zahtevka, kot vrednost za plačilo takse vzame povečana vrednosti. Taksa, plačana za prvotno vrednost, se všteje v takso za povečano vrednost. 8. Sodišče prve stopnje v konkretnem primeru odvetniških stroškov ni odmerilo od pravilne vrednosti predmeta in sicer od 215.769,28 EUR. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in ob pravilni uporabi materialnega prava izpodbijano II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je pravdne stroške odmerilo od vrednosti predmeta 215.769,28 EUR (5. alineja 358. člena v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP). Toženi stranki je tako priznalo priglašene stroške nagrade za redni postopek v višini 1.654,90 EUR (tar. št. 3100), nagrade za narok v višini 1.527,60 EUR (tar. št. 3102), za poštne in telekomunikacijske storitve 20,00 EUR (tar. št. 6002), kilometrino na relaciji Maribor-Ljubljana-Maribor v višini 95,46 EUR (tar. št. 6003), strošek parkirnine v višini 5,00 EUR (tar. št. 6006), vse povečano za 22 % DDV, kar skupaj znese 4.029,61 EUR.

9. Ker je tožena stranka s pritožbo uspela, ji je dolžna tožeča stranka povrniti tudi stroške pritožbenega postopka. Pritožbeno sodišče ji je priznalo nagrado za pritožbo v višini 50,00 EUR (tar. št. 3220) povišano za 22 % DDV, kar znese 61,00 EUR in sodno takso za pritožbo v višini 84,00 EUR, vse skupaj torej 145,00 EUR pritožbenih stroškov.

10. Odmerjene stroške mora tožena stranka tožeči stranki povrniti v roku 15 dni, sicer dolguje še zakonske zamudne obresti od teh stroškov od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka dalje do plačila (378. člen v zvezi s 299. členom Obligacijskega zakonika).