Jedro

Čeprav se je tožničinemu možu po začasni odločbi izplačevala starostna pokojnina, priznana za skupno dobo, in bi se mu tudi, če bi bila preračunana za slovensko dobo, še vedno izplačevala za skupno dobo, ta pokojnina, torej ne more predstavljati osnove za odmero tožničine vdovske pokojnine. Pokojnina, ki se je pokojnemu tožničinemu možu še naprej izplačevala, je bila odmerjena pred uveljavitvijo Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo (Sporazum) na podlagi 39. člena ZPIZ z upoštevanjem skupne pokojninske dobe, dopolnjene v Srbiji in Sloveniji, in se je možu zaradi načela varstva pridobljenih pravic iz 5. odstavka 38. člena Sporazuma le izplačevala. Vendar pa so po Sporazumu varovane le pridobljene pravice pokojnega moža, ne pa tudi vdovska pokojnina, ki je tožničina izvedena pravica. Do izplačevanja pokojnine, ki je odmerjena v višini glede na skupno dobo, je bil torej upravičen le pokojni mož.

Pokojni mož je imel na dan smrti na podlagi 38. člena Sporazuma lahko le pravico do pokojnine, odmerjene na podlagi slovenske dobe, usklajene na dan smrti, čeprav te toženec še ni odmeril s končno odločbo in čeprav se mu je tudi z začasno odločbo izplačevala prvotno priznana pokojnina, odmerjena ob upoštevanju skupne dobe. Vdovska pokojnina je bila tožnici pravilno in zakonito odmerjena od pokojnine, odmerjene na podlagi slovenske dobe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe toženca št. ... z dne 15. 1. 2016 v delu glede višine vdovske pokojnine, priznanja višje vdovske pokojnine in izplačila mesečnih razlik v pokojnini v znesku 155,26 EUR mesečno.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica. Pokojnemu možu je toženec v letu 1992 priznal starostno pokojnino za 42 let pokojninske dobe. Po uveljavitvi Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo mu je do končne odločitve priznal starostno pokojnino v višini 869,56 EUR od 1. 12. 2010 dalje, srbski nosilec pokojninskega zavarovanja pa mu je priznal starostno pokojnino v znesku 10.859,01 DIN od 1. 12. 2010 dalje, ki se je nakazovala tožencu. Čeprav je dejansko prejemal le pokojnino od toženca v višini 869,56 EUR, ji je bila vdovska pokojnina odmerjena le v znesku 369,31 EUR. Pokojnemu možu preračun po 38. členu Sporazuma sploh ni bil opravljen, s sklepom o ustavitvi postopka preračuna se je sicer seznanila šele v tem sporu. Pokojnina v višini 869,56 EUR je moževa pridobljena pravica. V Srbiji prejema 83,74 EUR vdovske pokojnine. Ker je bil pokojni mož upravičen do starostne pokojnine v znesku 869,56 EUR, je sama upravičena do 70 % od tega zneska, to je do 608,69 EUR vdovske pokojnine. Po 5. odstavku 38. člena Sporazuma je upravičena do razlike med seštevkom slovenske in srbske vdovske pokojnine ter vdovske pokojnine v znesku 608,69 EUR, do katere bi bila upravičena, v znesku 155,26 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku tudi ni prišlo do procesnih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti.

5. Predmet tega socialnega spora je presoja pravilnosti in zakonitosti odločb o priznanju pravice do vdovske pokojnine v znesku 369,31 EUR od 8. 1. 2015 dalje. Vdovska pokojnina je bila odmerjena v 70 % od starostne pokojnine, do katere je bil upravičen tožničin pokojni mož na dan smrti 7. 1. 2015 na podlagi dopolnjene slovenske pokojninske dobe v trajanju 23 let in 5 mesecev oziroma od t. i. preračunane slovenske pokojnine v usklajenem znesku 527,58 EUR. Sporna je višina vdovske pokojnine oziroma osnova, od katere se odmeri.

6. Tožničinemu pokojnemu možu je bila priznana starostna pokojnina od 21. 7. 1992 z upoštevanjem skupne slovenske in srbske pokojninske dobe v trajanju 42 let in 29 dni,2 nato pa je bilo začasno odločeno, da se mu do končne odločitve o ponovni odmeri oziroma preračunu pokojnine izplačuje priznana starostna pokojnina v znesku 869,56 EUR od 1. 12. 2010 dalje.3 Hkrati je srbski nosilec zavarovanja odločil, da ima pokojni mož pravico do starostne pokojnine za 17 let, 7 mesecev in 10 dni srbske pokojninske dobe, ki se izplačuje tožencu.4 Tožnici je srbski nosilec zavarovanja že priznal vdovsko pokojnino od 8. 1. 2015 dalje za pokojninsko dobo, dopolnjeno v Srbiji.5 Čeprav do končne odmere oziroma preračuna starostne pokojnine za slovensko dobo pri slovenskem nosilcu zavarovanja zaradi smrti moža ni prišlo,6 je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnici vdovske pokojnine ni mogoče odmeriti od starostne pokojnine, odmerjene od skupne slovenske in srbske dobe, torej v znesku, ki se je izplačeval po začasni odločbi, pravilen.

7. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)7. Po 2. alineji 1. odstavka 60. člena ZPIZ-2 je osnova za odmero vdovske pokojnine pokojnina ali sorazmerni del pokojnine, odmerjene po mednarodnih pogodbah, do katere je bil upravičen uživalec pokojnine ob smrti. Vdovska pokojnina je izvedena pravica, katere osnova za odmero je pokojnina umrlega zavarovanca oziroma uživalca. Če je umrli že užival pokojnino, je osnova za odmero znesek pokojnine, do katere je bil upravičen na dan smrti, tudi če je užival pokojnino, odmerjeno po mednarodnih pogodbah. Po sodni praksi pritožbenega sodišča8 se v primeru, ko je pokojnemu uživalcu pokojnina v skladu s sporazumi o socialnem zavarovanju, sklenjenimi z republikami nekdanje SFRJ, že preračunana in odmerjena le za slovensko pokojninsko dobo, četudi se mu še naprej izplačuje predhodno priznana pokojnina, odmerjena na podlagi skupne slovenske in tuje dobe, to je v t. i. zajamčenem znesku, vdovska pokojnina lahko odmeri le ob upoštevanju pokojnine, ki je bila pokojnemu uživalcu odmerjena le za slovensko pokojninsko dobo.

8. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo (Sporazum)9, ki je začel veljati 1. 12. 2010, je namreč obvezal obe državi k ponovni odmeri pokojnin, ki so bile priznane z upoštevanjem zavarovalne dobe obeh držav. Po 38. členu Sporazuma se pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene pogodbenice priznal v obdobju od 8. 10. 1991 do uveljavitve tega Sporazuma tudi z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene po pravnih predpisih druge pogodbenice, po uradni dolžnosti ponovno odmerijo po določbah tega Sporazuma. V 5. odstavku te določbe pa je izrecno določeno, da če bi bil z uporabo 1. odstavka tega člena seštevek pokojnin, odmerjenih po pravnih predpisih obeh pogodbenic, nižji od že priznane pokojnine, ki bi se na dan ponovne odmere izplačevala po pravnih predpisih ene pogodbenice, pristojni nosilec te pogodbenice izplačuje upravičencu tudi razliko med svojo že priznano pokojnino in seštevkom pokojnin, odmerjenih po pravnih predpisih obeh pogodbenic, tako kot je določeno v 1. točki. Po tej točki se upravičencu, ki je pokojnino že pridobil po pravnih predpisih ene pogodbenice in ima na dan ponovne odmere pokojnine stalno prebivališče v tej pogodbenici, pristojni nosilec pokojnino še naprej izplačuje v znesku, ki bi mu pripadal po pravnih predpisih te pogodbenice. V tem primeru pristojni nosilec druge pogodbenice izplačuje pokojnino neposredno pristojnemu nosilcu prve pogodbenice.

9. Čeprav v obravnavanem primeru pred moževo smrtjo ni prišlo do končnega preračuna starostne pokojnine, ki bi bila odmerjena le na podlagi slovenske pokojninske dobe, temveč se je po začasni odločbi še naprej izplačevala starostna pokojnina, odmerjena še pred uveljavitvijo Sporazuma na podlagi skupne pokojninske dobe, je tudi po stališču pritožbenega sodišče osnova za odmero vdovske pokojnine lahko le preračunana pokojnina, ki bi se možu izplačevala ob smrti, in ne zajamčeni znesek, ki se mu je dejansko izplačeval. 10. Postopek preračuna po 38. členu Sporazuma je bil po uveljavitvi Sporazuma začet po uradni dolžnosti. Do končnega preračuna pri tožencu ni prišlo zaradi moževe smrti, med tem ko je srbski nosilec pokojnino za srbsko dobo celo že priznal in odmeril. Toženec bi moral možu tudi v primeru končnega preračuna pokojnine po 38. členu Sporazuma pred moževo smrtjo za slovensko dobo, ki bi jo priznal in odmeril od 1. 12. 2010 dalje, poleg tako odmerjene pokojnine, izplačevati še razliko med pokojnino, ki bi jo priznal, in seštevkom obeh pokojnin. Seštevek obeh pokojnin tožničinega moža, preračunanih po Sporazumu, odmerjenih na podlagi dobe, dopolnjene v Sloveniji, in na podlagi dobe, prebite v Srbiji, namreč ne bi dosegal zajamčenega zneska v višini odmerjene pokojnine. Iz tega razloga je tudi bila izdana začasna odločba, da se do končne odločitve o ponovni odmeri oziroma preračunu pokojnine še naprej oziroma tudi od 1. 12. 2010 dalje izplačuje starostna pokojnina, priznana za skupno dobo. Pokojnina, ki jo je možu po 1. odstavku 38. člena Sporazuma priznal in odmeril srbski nosilec od 1. 12. 2010 dalje na podlagi dobe, prebite le v Srbiji, se ni izplačevala možu, temveč skladno s 1. točko 5. odstavka 38. člena Sporazuma neposredno tožencu.

11. Čeprav se je torej tožničinemu možu po začasni odločbi izplačevala starostna pokojnina, priznana za skupno dobo, in bi se mu tudi, če bi bila preračunana za slovensko dobo, še vedno izplačevala za skupno dobo, ta pokojnina, torej ne more predstavljati osnove za odmero tožničine vdovske pokojnine. Pokojnina, ki se je pokojnemu tožničinemu možu še naprej izplačevala, je bila odmerjena pred uveljavitvijo Sporazuma na podlagi 39. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ)10 z upoštevanjem skupne pokojninske dobe, dopolnjene v Srbiji in Sloveniji, in se je možu zaradi načela varstva pridobljenih pravic iz 5. odstavka 38. člena Sporazuma le izplačevala. Vendar pa so po Sporazumu varovane le pridobljene pravice pokojnega moža, ne pa tudi vdovska pokojnina, ki je tožničina izvedena pravica. Do izplačevanja pokojnine, ki je odmerjena v višini glede na skupno dobo, je bil torej upravičen le pokojni mož.

12. Vse predhodno navedeno pomeni, da je imel pokojni mož na dan smrti na podlagi 38. člena Sporazuma lahko le pravico do pokojnine, odmerjene na podlagi slovenske dobe, usklajene na dan smrti, čeprav te toženec še ni odmeril s končno odločbo in čeprav se mu je tudi z začasno odločbo izplačevala prvotno priznana pokojnina, odmerjena ob upoštevanju skupne dobe. Vsakršno drugačno pritožničino tolmačenje 60. člena ZPIZ-2 v povezavi z 38. členom Sporazuma je zmotno in zato nesprejemljivo. Vdovska pokojnina je bila tožnici pravilno in zakonito odmerjena od pokojnine, odmerjene na podlagi slovenske dobe. Posledično je torej tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijane odločbe in priznanje višje pokojninske dajatve utemeljeno zavrnjen.

13. Iz istih, zlasti pravnih razlogov je bilo potrebno tudi tožničino pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje. Ostale pritožbene navedbe za pritožbeno rešitev zadeve niso pravno relevantne.11 1 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 Odločba z dne 31. 10. 1992. 3 Začasna odločba z dne 4. 1. 2011. 4 Odločba z dne 23. 11. 2011. 5 Odločba z dne 8. 4. 2015. 6 Postopek je bil ustavljen s sklepom z dne 27. 1. 2015. 7 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 8 Psp 546/2015, Psp 48/2017. 9 Ur. l. RS, št. 30/2010 - MP št. 9/2010. 10 Ur. l. RS, št. 12/92 s spremembami. 11 1. odstavek 360. člena ZPP.