Jedro

ZFPPIPP posebne pritožbe na potek dražbe na predvideva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo pritožnika A. A. z dne 12. 2. 2020 na potek dražbe z dne 2. 10. 2010. Obrazložilo je, da ZFPPIPP zoper vodenje dražbe posebne pritožbe ne omogoča, zato je ta nedopustna (prvi odstavek 274. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

2. Pritožnik A. A. je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da višje sodišče sklep razveljavi in ponovi postopek prodaje skladno s pravnomočnim sklepom (o prodaji) z dne 27. 9. 2019. Pritožnik navaja, da je odločitev sodišča arbitrarna in nezakonita, pri čemer se v izogib ponavljanju v zvezi z nepravilnostmi, ki so bile s strani stečajnega upravitelja kot voditelja dražbe zagrešene, v celoti sklicuje tako na svojo pritožbo zoper potek dražbe z dne 11. 2. 2020, kot tudi na pritožbo zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 21. 2. 2020. V teh dveh pritožbah je namreč izčrpno pojasnjeno, kako je upravitelj posegel v pravice in pravne koristi pritožnika, kršil pravila postopka prodaje premoženja stečajnega dolžnika v zvezi z uveljavljanjem predkupne pravice, kot tudi posegel v načelo zagotovitve za upnike najugodnejših pogojev prodaje. Nedopustno je, da bi nepravilnosti in samovoljno postopanje stečajnega upravitelja kot voditelje dražbe ostale nesankcionirane, pritožnik pa se zoper njih ne bi mogel braniti s pravico do pritožbe.

3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril in smiselno predlagal njeno zavrnitev. Navaja, da je dražbo vodil skladno z razpisom in pravili ter korektno do vseh zainteresiranih kupcev, v sled česar je pritožba neutemeljena.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik se sklicuje na pravico do pravnega sredstva iz 25. člena in na načelo enakega varstva pravic iz 22. člena ter na načelo zakonitosti iz 2. člena Ustave RS, kar vse naj bi bilo kršeno. Vendar navedeni pritožbeni očitek ni utemeljen. Z zakonom je mogoče predpisati način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kadar tako določa ustava, ali če je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine. Človekove pravice in temeljne svoboščine so omejene (samo) s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ta ustava (drugi in tretji odstavek 15. člena Ustave RS). ZFPPIPP v prvem odstavku 344. člena določa, da se samo upniki lahko pritožijo proti sklepu o prodaji iz 331. člena tega zakona, sklepu o soglasju k prodajni pogodbi iz 341. člena tega zakona, sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu iz drugega odstavka 342. člena in sklepu iz četrtega odstavka 343. člena tega zakona. ZFPPIPP torej posebne pritožbe na potek dražbe ne predvideva.

6. Predkupni upravičenec lahko v stečajnem postopku uveljavlja po določbi prvega odstavka 347. člena ZFPPIPP (le) zakonito predkupno pravico ali pa pogodbeno predkupno pravico, ki je vpisana v zemljiško knjigo ali drugi javni register ali evidenco, z vpisom katere se javno objavi pridobitelj te pravice. Pri presoji, ali je bila prodaja opravljena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji (1. točka šestega odstavka 341. člena ZFPPIPP), sodišče ne presoja le tega, ali je upravitelj opravil izbiro kupca na način, določen s sklepom o prodaji. Presoditi mora tudi, ali je upravitelj pri izvedbi načina prodaje, določenega s sklepom, ravnal v skladu s pravili o izbiri najugodnejše ponudbe, določenimi v 334. in 335. členu ZFPPIPP. Če je premoženje, ki je predmet prodajne pogodbe tudi predmet predkupne pravice, mora sodišče presoditi tudi, ali je upravitelj predkupnemu upravičencu omogočil predkupne pravice v skladu s posebnimi pravili, urejenimi v 347. členu ZFPPIPP.1 Iz podatkov v spisu je razvidno, da je sodišče to tudi storilo, saj je pritožnik uspel s svojo pritožbo zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 21. 2. 2020 (prim. VSL sklep Cst 146/2020 z dne 21. 4. 2020). Višje sodišče je navedeni sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, z napotili, naj med drugim ugotovi, ali je bila predmetna javna dražba izvedena na zakonit način. S tem se pokaže, da niso utemeljene pritožbene navedbe v smeri kršitve ustave v zvezi s pravico do pravnega sredstva, čeprav predmetna pritožba iz zgoraj navedenih razlogov ni utemeljena.

7. Pritožbeno sodišče še pripominja, da pritožnik tudi sicer ne bi mogel uspeti s pritožbenimi navedbami, da se v izogib ponavljanju sklicuje na svoje predhodne pritožbe. Pritožbene razloge je namreč potrebno konkretizirati, čemur pa s sklicevanjem na predhodne vloge ni zadoščeno.

8. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Ker jih je kot neutemeljene zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je materialnopravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

1Nina Plavšak: Komentar ZFPPIPP, e-izdaja, Tax-Fin-Lex d. o. o., Ljubljana, 2017