Jedro

Načelo perpetuacije foruma je v skladu z ZMZPP uveljavljeno tudi za mednarodno pristojnost (89. člen ZMZPP). Ker je postopek v tej zadevi pričel teči z vložitvijo tožbe, je odločilno, ali je imel mladoletni otrok v tem trenutku stalno prebivališče v RS. Ob vložitvi tožbe pa vse do izbrisa iz registra stalnega prebivališča na podlagi dokončne odločbe je imel torej stalno prebivališče na območju RS. Izbris namreč ne učinkuje za nazaj, ampak le od dokončnosti upravne odločbe o izbrisu posameznika iz registra prebivalstva.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom izreklo za nepristojno v tej zadevi in zavrglo tožbo. Ugotovilo je, da za odločitev o sporu ni pristojno sodišče Republike Slovenije (RS).

Proti sklepu se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožeča stranka, ki predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da so bili ob vložitvi tožbe izpolnjeni vsi pogoji iz 73. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (Ur.l. RS, št. 56/99, ZMZPP), ki določa, da je sodišče RS pristojno v sporih o varstvu in vzgoji otrok, za katere skrbijo starši, tudi tedaj, kadar toženec nima stalnega prabivališča v RS, če sta oba starša slovenska državljana, ali če je otrok slovenski državljan in ima stalno prebivališče v RS. Mladoletni otrok je bil ob vložitvi tožbe slovenski državljan s stalnim prebivališčem v RS. V 89. členu ZMZPP je določeno, da so za oceno pristojnosti sodišča RS odločilna dejstva, ki obstajajo takrat, ko postopek začne teči. Tožba je bila zaradi nepristojnosti sodišča RS zavržena tri leta po vložitvi tožbe. Tožba je bila pravilno vročena toženki, ki pa nanjo ni odgovorila in nikoli ni ugovarjala pristojnosti slovenskega sodišča. Iz spisa ni razvidno, da bi MNZ, Generalna policijska uprava, preverjala pravnomočnost odločb, na podlagi katerih je Centralni izvršilni organ zahteval izročitev otroka. Ko sta se pravdni stranki razšli, sta se sporazumno dogovorili za skupno skrbništvo mladoletnega otroka, in sicer tako, da bi nekaj časa živel pri enem od staršev, nekaj časa pa pri drugem. Prijavo otrokovega stalnega prabivališča v Sloveniji je bila glede na dotedanje dogovore z otrokovo materjo opravičljiva, saj se je strinjala, da bi otrok v času, ko bi živel pri očetu, živel v Sloveniji. Na podlagi izdane začasne odredbe je bil tožnik otroka res prisiljen izročiti materi, ki ga je odpeljala v ZDA. Sodišče je zaradi tega v predmetni pravdi sprožilo postopek ugotavljanja otrokovega stalnega prebivališča pri UE Domžale. Tožnik je popolnoma legitimno priglasil slovensko državljanstvo otroka, na zapisnik pa je podal izjavo, da ima otrok stalno prebivališče v Mengšu, Levčeva 10, kar je bilo tedaj tudi res.

Referentka je 19.4.2001 izvršila prijavo njegovega prebivališča. Otrok v letu 2001 še ni bil zaupan nobenemu od staršev, proti tožniku pa ne v ZDA ne v RS ne teče noben kazenski postopek. Edini postopek, ki je tekel v ZDA, je bila tožba zaradi ugotovitve očetovstva, ki pa, glede na tožnikovo priznanje otroka ob rojstvu, ni bila potrebna.

Tožnik je prvi in edini vložil tožbo zaradi dodelitve otroka, in sicer na slovensko sodišče. Pritožba je utemeljena.

Glede pristojnosti slovenskega sodišča v sporih z mednarodnim elementom 29. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) vsebuje le splošno določbo, da je sodišče RS pristojno za sojenje, kadar je njegova pristojnost izrecno določena z zakonom ali z mednarodno pogodbo. ZMZPP določa, da je sodišče RS pristojno v sporih o varstvu in vzgoji otrok, za katere skrbijo starši, tudi tedaj, kadar toženec nima stalnega prebivališča v RS, če sta oba starša slovenska državljana, ali če je otrok slovenski državljan in ima stalno prabivališče v RS (1. odstavek 73. člena ZMZPP). V predmetni zadevi, v kateri obe pravdni stranki nesporno nista slovenska državljana, je aktualno vprašanje, ali je podana subsidiarna pristojnost po naveznih okoliščinah otrokovega državljanstva in njegovega stalnega prabivališča.

Medtem ko je sodišče prve stopnje na podlagi izpiska iz rojstne matične knjige mladoletnega T.A. zaključilo, da je slovenski državljan, pa je nasprotno ugotovilo, da ni izpolnjena druga navezna okoliščina njegovega stalnega prebivališča v RS. Načelo perpetuacije foruma je v skladu z ZMZPP uveljavljeno tudi za mednarodno pristojnost (89. člen ZMZPP). Ker je postopek v tej zadevi pričel teči z vložitvijo tožbe 16.5.2001, je odločilno, ali je imel mladoletni otrok v tem trenutku stalno prebivališče v RS. Pritrdilen odgovor izhaja iz potrdila UE Domžale, Oddelka za upravne notranje zadeve z dne 15.4.2001 in podatkov Centralnega registra prebivalstva RS, iz katerih je razvidno, da je imel mladoletni otrok od 20.5.1999 (pravilen podatek je 19.4.2001 - glej dopis UE Domžale z dne

29.9.2004, list. št. 54) do 14.2.2005 stalno prebivališče na naslovu X v Sloveniji. Ob vložitvi tožbe pa vse do izbrisa iz registra stalnega prebivališča na podlagi dokončne odločbe UE Domžale, Oddelka za upravne notranje zadeve z dne 14.2.2005, izdane v skladu s 7. odstavkom 8. člena Zakona o prijavi prebivališča (Ur.l. RS, št. 9/01) je imel torej stalno prebivališče na območju RS. Izbris namreč ne učinkuje za nazaj, ampak le od dokončnosti upravne odločbe o izbrisu posameznika iz registra prebivalstva.

Ker je bil mladoletni otrok pravdnih strank v času vložitve tožbe državljan RS in je imel stalno prebivališče na območju RS, je podana pristojnost slovenskega sodišča po 1. odstavku 73. člena ZMZPP.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).