Jedro

Ker se datum izdaje računa šteje za datum izvedbe naložbe, je glede določbe javnega poziva šteti, da je bila naložba izvedena pred oddajo vloge in da v konkretnem primeru ne gre za novo naložbo, ki je lahko predmet financiranja na podlagi zadevnega javnega poziva.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je v zadevi Javnega poziva 13SUB-OB12 „Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb“ (v nadaljevanju Javni poziv) vlogo tožeče stranke za pridobitev nepovratne finančne spodbude za naložbo toplotne izolacije strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru kot pooblaščenke upravičenih oseb večstanovanjske stavbe na naslovu ..., št. 36013-38/2012, z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka zavrnila in v 2. točki izreka razveljavila odločbo o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude št. 36013-38/2012-4 O 1 z dne 13. 4. 2012. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe sledi, da je bila tožeči stranki z odločbo iz 2. točke izreka dodeljena nepovratna finančna spodbuda, za katero je zaprosila ter da je bila dne 16. 4. 2016 sklenjena pogodba o dodelitvi sredstev. Z ozirom na predloženo dokumentacijo o zaključku naložbe je tožena stranka ugotovila, da zlasti glede na vsebino priloge k izdanemu računu o izvedenih delih zadevna naložba v toplotno izolacijo strehe ne izpolnjuje kriterijev, določenih z Javnim pozivom, ker debelina vgrajenega izolacijskega materiala ni ustrezna. Zato je uvedla obnovo postopka in v pravnomočno obnovljenem postopku ponovno ocenila vso prejeto dokumentacijo ter tožečo stranko pozvala, da predloži še analitične kartice kupca – A. za leto 2012, obrazec DDV-O za marec 2012 oziroma za ustrezno trimesečno obdobje in knjigo izdanih računov za marec 2012 oziroma za ustrezno trimesečno obdobje. Nadalje je sestavila poročilo o ugotovitvah v obnovljenem postopku ter tožečo stranko seznanila z možnostjo, da predloži dodatna dokazila, ki bi izkazovala nasprotno. Tožeča stranka je predložila zahtevane listine ter vlogo dopolnila z listino „Priloga k računu št. 000183/2012 z dne 23. 3. 2012“ za izvedbo del po ponudbi, med drugim za vgradnjo izolacije v zahtevani debelini. Na tej podlagi je bilo ugotovljeno, da izvedena izolacija ustreza predpisanim pogojem. Obenem pa je bilo ugotovljeno, da je bila naložba dejansko izvedena 29. 2. 2012, ko je bil izdan račun št. 183/2012, kot to izhaja iz analitične kartice kupca ter iz evidence izdanih računov za obdobje od 1. 2. 2012 do 29. 2. 2012, in torej pred oddajo vloge dne 23. 3. 2011. To pa je v nasprotju z določbami Javnega poziva, po katerih mora biti naložba izvedena po oddaji vloge, zato pogoji za dodelitev zaprošene spodbude niso izpolnjeni. Navedbe tožeče stranke, po katerih naj bi bil račun knjižen v mesecu februarju zaradi optimizacije davčnih obveznosti in zagotavljanja likvidnosti, tožena stranka ne upošteva, ker meni, da niso izkazane, iz knjig pa ni razvidno, da bi bil izdan avansni račun. Po mnenju tožene stranke imata večjo dokazno vrednost analitična kartica kupca ter evidenca izdanih računov, ki izkazujeta, da je bila storitev opravljena 29. 2. 2012, ko je bil izdan račun, kot zapisnik o pregledu zaključenih del z dne 27. 4. 2012, ki ne vsebuje identifikacijske številke in kot gradbeni dnevnik, ki je bil predložen po izdaji poročila o ugotovitvah in ki se prav tako ne ujema z datumom opravljene storitve 23. 3. 2012 na računu št. 000183/2012 z dne 23. 3. 2012, ki ga je tožeča stranka priložila dokumentaciji o zaključku naložbe dne 9. 7. 2012. In ker glede na povedano pogoji za dodelitev spodbude niso izpolnjeni, je bilo treba odločiti tako, kot izhaja iz izreka odločbe.

Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga njeno odpravo. Toži zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačnega sklepa o dejanskem stanju. V tožbi navaja, da se je kot izvajalec naložbe z upravnikom večstanovanjskega objekta A. glede naložbe dogovarjala v drugi polovici leta 2011. Ker upravnik ni razpolagal z zadostnimi sredstvi, ni bilo mogoče začeti z izvedbo, tako da se je nov krog dogovarjanja začel januarja 2012. Skladno z dogovorom je tožeča stranka pripravila ponudbo (št. 5/2012 z dne 19. 1. 2012), ki je bila sprejeta 2. 2. 2012, nakar je sledilo naročilo (št. 15-2012 z dne 2. 2. 2012). Približno deset dni po naročilu je tožeča stranka naročila material, ni pa še začela z gradbenimi deli. Pripravila je še vlogo in jo poslala toženi stranki dne 23. 3. 2012, to je takoj, ko je pridobila vsa pooblastila etažnih lastnikov. Vremenske razmere v februarju in prvi polovici marca niso bile primerne za dela, ki so se izvajala preko strehe. Z gradbenimi deli se je tako začelo šele 23. 3. 2012, kot je razvidno iz gradbenega dnevnika in zapisnika o pregledu zaključenih gradbeno obrtniških del. Ker je upravnik razpolagal s prostimi sredstvi, je bilo dogovorjeno, da se račun izstavi pred dejanskim začetkom gradbenih del. Račun je tožeča stranka izstavila 29. 2. 2012, in to izključno iz finančnih razlogov. S predčasno izstavitvijo računa je želela optimalno razporediti obveznosti iz naslova obračuna DDV, povečati mesečni denarni tok in s tem zagotoviti likvidnost, iz delno prejetih sredstev pa poravnati nabavljeni material. Del sredstev je bil nakazan 30. 3. 2012, končni znesek pa 4. 7. 2012, to je po zaključku vseh dogovorjenih del. Tožeča stranka poudarja, da namen izdane fakture nikakor ni bil, da se datum izdaje računa šteje za datum izvedbe naložbe, temveč izključno že navedeni razlogi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka navedbe tožeče stranke, kolikor se z njimi ne strinja in predlaga zavrnitev tožbe ter povračilo stroškov postopka. Poudarja, da navedbe tožeče stranke, po katerih naj bi z gradbenimi deli začela 23. 3. 2012, niso izkazane. Iz davčnih evidenc tožeče stranke in nenazadnje iz njenih navedb v tožbi, po katerih je račun izstavila 29. 2. 2012, jasno sledi, da je bil račun izdan na omenjeni datum (29. 2. 2012). Tožena stranka je bila torej s strani tožeče stranke zavedena, ko ji je le-ta predložila račun z dne 23. 3. 2012 s pripisom datuma dobave oziroma opravljene storitve 23. 3. 2012 ter obrazec „Izjava o zaključku naložbe“, ki ga je podpisala pod kazensko in materialno odgovornostjo in iz katerega izhaja, da naj bi bil za izvedbo naložbe dne 23. 3. 2012 izdan račun po predračunu št. 5/2012, saj je predložena dokumentacija neverodostojna. V javnem pozivu je določeno, da se datum izdaje računa šteje za datum izvedene naložbe, če iz podatkov na računu oziroma verodostojnih dokumentov, priloženih vlogi, ne izhaja drugače. Predloženi zapisnik o pregledu, ki ne vsebuje identifikacijske številke in gradbeni dnevnik, iz katerega izhaja, da bi bili listi lahko napisani naenkrat, saj so vse številke listov popravljene, ima po mnenju tožene stranke manjšo dokazno vrednost kot davčne evidence tožeče stranke. V le-teh pa je datum računa za predmetno naložbo 29. 2. 2012 in zato je na tej podlagi tožena stranka prišla do zaključka, da je bila takrat naložba že tudi izvedena. Izvedena je bila torej pred oddajo vloge in s tem v nasprotju z Javnim pozivom, po katerem mora biti naložba izvedena po oddaji vloge.

Tožba ni utemeljena.

Po I. točki Javnega poziva so predmet javnega poziva nepovratne finančne spodbude občanom za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost večstanovanjskih stavb na območju Republike Slovenije za nove naložbe v večstanovanjskih stavbah. Po tretjem odstavku I. točke je nova naložba tista naložba, za katero je izvajalec naložbe investitorjem, ki financirajo naložbo in uveljavljajo pravico do nepovratne finančne spodbude, izdal ustrezen predračun za dobavo in izvedbo enega ali več ukrepov, ki bodo izvedeni v ali na večstanovanjskih stavbah po oddaji vloge za pridobitev nepovratne finančne spodbude.

Glede izplačila dodeljene nepovratne finančne spodbude pa je v 9. točki Javnega poziva določeno, da se spodbuda izplača izvajalcu naložbe po predložitvi dokazil o zaključku naložbe, ki vključujejo poleg originalne izjave o zaključku naložbe in fotografij izvedene naložbe tudi izstavljeni originalni račun izvajalca naložbe s popisom del in materiala za celoten obseg naložbe, pri čemer je izrecno določeno še, da se datum izdaje računa šteje za datum izvedene naložbe, če iz podatkov na računu oziroma posameznih verodostojnih dokumentov, priloženih dokumentaciji za izplačilo nepovratne finančne spodbude, ne izhaja drugače. Po povedanem je predmet razpisa in s tem predmet financiranja na način nepovratne finančne spodbude samo nova naložba, to je naložba, ki je bila izvedena po oddaji vloge za pridobitev spodbude, s tem da se za datum izvedene naložbe praviloma upošteva datum izdaje računa, ki ga izstavi izvajalec naložbe. Drug oziroma drugačen datum izvedene naložbe se upošteva, če je razviden iz podatkov na računu ali iz drugih verodostojnih listin, ki so priložene dokumentaciji za izplačilo spodbude in torej samo v primeru, če je razviden iz listinske dokumentacije, ki jo je potrebno predložiti ob zaključku naložbe.

V konkretnem primeru med strankama ni več spora o tem, da je bil račun za izvedena dela izstavljen 29. 2. 2012, tako kot to sledi iz knjigovodskih (davčnih) evidenc, ki jih je tožeča stranka predložila v obnovljenem postopku. Nesporen je tudi datum oddaje vloge na Javni poziv (23. 3. 2012). In ker se datum izdaje računa šteje za datum izvedbe naložbe, je torej glede na citirane določbe Javnega poziva šteti, da je bila naložba izvedena pred oddajo vloge in da torej v konkretnem primeru ne gre za novo naložbo, ki je lahko predmet financiranja na podlagi zadevnega Javnega poziva.

Drugačne tožbene navedbe, ki so sicer povsem enake navedbam tožeče stranke v obnovljenem postopku, ne prepričajo o nasprotnem in jih zato že tožena stranka utemeljeno zavrne. Sodišče sledi ugotovitvam tožene stranke, da je vsebina listin, ki jih je tožeča stranka predložila v obnovljenem postopku in s katerimi dokazuje, da so bila dela opravljena po izdaji računa (zapisnik o pregledu del, gradbeni dnevnik), pomanjkljiva. Predvsem pa sledi razlogom tožene stranke v tistem delu, v katerem le-ta ugotavlja, da se vsebina naknadno predloženih listin in trditev o izvajanju del ne ujema z datumom opravljene storitve (23. 3. 2012) na računu, ki ga je tožeča stranka priložila dokumentaciji o zaključku naložbe. Prav to namreč še posebej kaže na njihovo neverodostojnost, saj so te navedbe in te listine v nasprotju tako z izrecno podano izjavo o zaključku naložbe kot tudi s podatki na računu, ki ga je tožeča stranka (izdala in) priložila podani izjavi in s tem v nasprotju z listinami, ki morajo biti predložene ob zaključku naložbe in ki so pogoj za izplačilo nepovratne finančne spodbude. Zaslišanje prič v tej zvezi tožeča stranka prvič predlaga v tožbi, čeprav ni videti razloga, da bi tega ne storila že v obnovljenem postopku. Sodišče je zato štelo postavljeni predlog za nedopustno tožbeno novoto in ga že iz tega razloga ni upoštevalo pri odločanju.

Ker je torej po povedanem izpodbijani akt zakonit in pravilen, je sodišče tožbo na podlagi 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.