Jedro

Pritožba sodišču utemeljeno očita nasprotje med tem, kar je navedeno v razlogih sodbe in med vsebino zapisnikov zaslišanja posameznih prič. Poleg tega izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj pomembnih elementov (tožnik je poiskal direktorja tožene stranke, ga obvestil o nezgodi, z njim je stopil v kontakt, zaposlene v trgovini opozoril na padec, osebje v trgovini je bilo seznanjeno s tem, da je neka oseba padla v trgovini, da je tožnik padel, sta bila seznanjena tako kandidatka za vožnjo kot tudi ocenjevalec vožnje), sodišče ni ocenilo in o tem ni razlogov v izpodbijani sodbi, zaradi česar se ne da preizkusiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče je z izpodbijano vmesno sodbo razsodilo, da tožbeni zahtevek po temelju ni utemeljen.

Zoper sodbo se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka. Navaja, da iz izpovedb zaslišanih prič in iz izvedeniškega mnenja izhaja, da je do škodnega dogodka prišlo v trgovini tožene stranke zaradi mokrih in spolzkih tal. Sodišče je v obrazložitvi sodbe navedlo, da je osebje v trgovini toženke potrdilo le to, da je neki gospod rekel, da je padel, ni pa potrdilo, da bi bil to tožnik, niti, da bi dejansko padel v trgovini. Nasprotno izhaja iz zapisnika o zaslišanju priče M.M., ki je na glavni obravnavi dne 11.4.2007 izpovedala, da je neki gospod prišel do nje in ji rekel, da je padel pred vhodom ter da se je to zgodilo poleti leta 1998 na dan, ko je zunaj deževalo. Tudi priča J.H. je izpovedala, da ji je sodelavka omenila, da naj bi neki gospod v trgovini padel. Priči nista mogli potrditi, da je bil to ravno tožnik, vendar je potrebno upoštevati oddaljenost dogodka, ki se je zgodil julija 1998, priči pa sta bili zaslišani aprila 2007. Opozarja tudi na izpovedbo priče R.Č. Navedba sodišča o izpovedbi priče M.M., iz katere naj bi izhajalo, da je imela iz delikatese, kjer je kritičnega dne delala, pregled nad vhodnim delom trgovine vključno s tlemi, razen kadar je šla kaj iskat v hladilnik z mlekom, je v nasprotju z vsebino zapisnika o zaslišanju te priče. Iz zapisnika izhaja, da je ta izpovedala, da je iz delikatese trgovine videla vse do vhodnih vrat, tla ob vhodu v trgovino pa se iz delikatese niso videla, pri čemer je izpovedala še, da bi če kdo ležal na tleh, ga ne bi videla. Priče M. in V. ter V. so tudi izpovedale, da se iz delikatese vhod v trgovino vidi le, če se nahajajo na levi strani delikatese, gledane s strani delikatese proti vzhodu, z desne strani se vhod ni videl. Sodišče je nato zmotno zaključilo, da upoštevaje velikost trgovine in oddaljenost padca tožnika od delikatese, ni mogoče slediti izpovedbi tožnika, da je padel in po padcu obležal na tleh približno eno minuto, saj ga ves ta čas nobena od prodajalk, ni videla. Tožnik je tu izpovedal, da je prodajalka na delikatesi v času padca stregla stranko, kar je še dodatni razlog za to, da priča padca tožnika ni mogla videti. Sodišče je tudi prezrlo, da je tožnik poudaril, da v kritičnem trenutku na blagajni ni bilo nikogar. Protispisne so tudi navedbe sodišča, da so zaslišane trgovke, zaposlene v trgovini navedle, da tla tudi mokra niso bila spolzka. Priča A.V. je izpovedala, da so tla v trgovini drsela, če so bila mokra ter da je šef vedno rekel, da je potrebno v primeru snega ali dežja tla pobrisati, da ne bi bila spolzka. Priča V. je izjavila, da so v primeru dežja ali snega tla večkrat pobrisali, da stranke ne bi padle. Tudi izvedenec je v izvedeniškem mnenju ugotovil, da so tla, kakršna so bila kritičnega dne v trgovini, predstavljala nevarnost zdrsov, še posebej takrat, ko so bila mokra.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena.

Kot izhaja iz prvostopne sodbe, je sodišče na podlagi izvedenega dokaznega postopka zaključilo, da ni dokazano, da je tožniku dne 28.7.1998 v trgovini tožene stranke spodrsnilo tako, da je padel in se poškodoval. Tožnik ni uspel dokazati, da je do zatrjevanega škodnega dogodka dejansko prišlo, zato je sodišče odločilo, da zahtevek po temelju ni utemeljen. V dokaznem postopku je sodišče zaslišalo tožnika, zastopnika in direktorja tožene stranke, priče T.R.Č. (kandidatko pri tožniku), B.V. (ocenjevalca v izpitni komisiji) ter osebje v trgovini toženke (pričo M.M., J.H., A.Ve. in M.Vi.). Sodišče izpovedbi tožnika ni sledilo, saj ga nobena od prodajalk, ki sta bili na blagajni in delikatesi ni videla pasti, kot nelogično pa je ocenilo, da bi v tako majhni trgovini kot je trgovina toženke, odrasel človek padel z vso težo po tleh, padca pa ne bi slišala kakšna od oseb v bližini. V zvezi s trditvami tožnika, da so bila tla v trgovini spolzka, je sodišče pridobilo poročilo o vremenu Agencije RS za okolje, iz katerega je razvidno, da je tega dne močno deževalo. Zaradi ugotavljanja lastnosti mokrih tal v trgovini je tudi postavilo izvedenca gradbene stroke, na podlagi izvedenega dokaznega postopka pa je sodišče ugotovilo, da tožniku ni uspelo dokazati, da so bila tla v trgovini toženke spolzka, kadar so bila mokra.

Pritožba sodišču utemeljeno očita nasprotje med tem, kar je navedeno v razlogih sodbe in med vsebino zapisnikov zaslišanja posameznih prič, s čimer je podana bistvena kršitev določb postopka po 15. točki 2. odstavka 339. člena ZPP (1). Sodišče je v razlogih sodbe zapisalo, da iz izpovedbe priče M.M. izhaja, da je takrat delala na delikatesi, od koder je imela pregled nad vhodnim delom trgovine, vključno s tlemi, razen kadar je šla iskat kaj v hladilnik z mlekom tik poleg (5. stran sodbe). Iz zapisnika o vsebini izpovedbe priče (list. št. 61) pa izhaja, da je priča preko pulta delikatese videla vse do vhodnih vrat, razen če je šla kaj iskat v hladilnik. Tla ob vhodu v trgovino se iz delikatese niso videla. Če bi kdo ležal na tleh, ga ne bi videla. Na ponovno vprašanje pa je povedala, da je iz delikatese videla tako vhod kot tudi tla ob vhodu takrat, ko je rezala salamo in se nahajala na desni strani delikatese, gledano iz smeri vhoda v trgovino. Ko se je nahajala na levi strani delikatese, kjer se je nahajal hladilnik z mlekom, tal ob vhodu ni videla. Tudi priči Ve. in Vi. sta izpovedali, da se je iz delikatese vhod v trgovino videl le, če so se nahajali na levi strani delikatese, gledano s strani delikatese proti vzhodu, z desne strani delikatese se vhoda ni videlo. Sodišče se tudi ni opredelilo do trditve tožnika, ki je poudaril, da v kritičnem trenutku na blagajni ni bilo nikogar, tožnik pa je izjavil, da je prodajalka na delikatesi v času padca stregla stranko. Prvostopno sodišče se do tega ni opredelilo, pač pa zgolj zaključilo, da ne sledi izpovedbi tožnika, da je padel in po padcu obležal na tleh, saj ga nobena od prodajalk, ki sta bili na blagajni in delikatesi, ni videla. Prvostopno sodišče v obrazložitvi tudi protispisno navaja, da so zaslišane trgovke, zaposlene v trgovini tožene stranke, navedle, da tla tudi mokra niso bila spolzka. Kot izhaja iz vsebine zapisnika o zaslišanju priče A.Ve. (list. št. 71) je izpovedala, da po njenem mnenju tla lahko drsijo, če so npr. mokra ali zaradi obutve. Šef pa jim je vedno rekel, da morajo v primeru dežja ali snega tla pobrisati, da ne bi bila spolzka. Dejansko pa ni vedela, ali so tla v trgovini drsela ali ne. Tudi priča M.Vi. je izpovedala (list. št. 72), da so tla v primeru dežja ali snega večkrat pobrisali zato, da stranke ne bi padle. Verjetno so tla malo drsela, če so bila mokra, tega pa ni vedela zagotovo. Pritožbeno sodišče opozarja tudi na izvedensko mnenje izvedenca gradbene stroke mag. B. P., na katerega se sklicuje tudi samo prvostopno sodišče, da obstaja možnost, da se na takih tleh zdrsne oz. pade, zaključil pa je tudi, da so sicer mokra tla bolj drseča kot suha. Da je tega dne močno deževalo, pa med strankami niti ni sporno.

Poleg tega pa izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj pomembnih elementov (tožnik je poiskal direktorja tožene stranke, ga obvestil o nezgodi, z njim je stopil v kontakt, zaposlene v trgovini opozoril na padec, osebje v trgovini je bilo seznanjeno s tem, da je neka oseba padla v trgovini, da je tožnik padel sta bila seznanjena tako kandidatka za vožnjo kot tudi ocenjevalec vožnje), sodišče ni ocenilo in o tem ni razlogov v izpodbijani sodbi, zaradi česar se ne da preizkusiti (14. točka 2. odstavka 339. člena ZPP).

Iz navedenih razlogov je bilo zato potrebno sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje, v katerem naj sodišče razjasni zgoraj navedene okoliščine in svojo dokazno presojo ustrezno utemelji v razlogih sodbe (354. člen ZPP).

(1) Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 – 45/08, v nadaljevanju ZPP.