Jedro

Disciplinska kršitev je storjena, ko so izpolnjeni vsi elementi očitane disciplinske kršitve.

Izrek

Tožbi se ugodi. Sklep Disciplinske komisije Inženirske zbornice Slovenije, št. DK 7-A/2014 z dne 3. 7. 2014 in sklep Disciplinskega sodišča Inženirske zbornice Slovenije, št. DS 7-A/2014 z dne 9. 10. 2014se odpravita in se zadeva Disciplinski komisiji Inženirske zbornice Slovenije vrne v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 € z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zahteva tožene stranke za povrnitev stroškov upravnega spora se zavrne.

Obrazložitev

Z v uvodu navedenim prvostopnim sklepom je disciplinska komisija odločila, da je tožnik kriv, da je kot odgovorni nadzornik pri investiciji „energetska sanacija Splošne bolnišnice Murska Sobota“ v januarju 2012 potrdil 6. začasno situacijo in s tem potrdil, da je stanje, opisano v začasni situaciji enako dejanskemu stanju, čeprav je v začasni situaciji pisalo, da so bile dobavljene mikroturbine z integriranim kompresorjem tlaka, dejansko pa so bile dobavljene mikroturbine brez kompresorja, kar je v nasprotju z določilom 88. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), ki pravi, da s podpisom gradbenega dnevnika odgovorni nadzornik potrjuje, da so podatki oziroma vpisi navedeni v gradbeni dnevnik resnični in v nasprotju z določilom 2. člena Kodeksa poklicne etike članov IZS. Opisano ravnanje storjeno iz malomarnosti predstavlja kršitev po 3. točki 10. člena Disciplinskega pravilnika IZS (če član zbornice krši kodeks poklicne etike, pravila stroke, predpise/zakone, tehnične in ostale predpise ter standarde/ali akte zbornice), za kar se mu izreče disciplinsko sankcijo opomin. Tožnik je dolžan plačati tudi stroške disciplinskega postopka.

O pritožbi zoper ta sklep je odločalo Disciplinsko sodišče IZS kot drugostopni organ, ki je odločilo, da se prej navedeni prvostopni sklep spremeni tako, da glasi, da je tožnik kot odgovorni nadzornik pri investiciji „energetska sanacija Splošne bolnišnice Murska Sobota“ v januarju 2012 potrdil 6. začasno situacijo in s tem potrdil, da je stanje, opisano v začasni situaciji, enako dejanskemu stanju, čeprav je v začasni situaciji pisalo, da so bile dobavljene mikroturbine z integriranim kompresorjem tlaka, dejansko pa so bile dobavljene mikroturbine brez kompresorja in je s tem zavajal zaupanje naročnika in tako ravnal v nasprotju z določili 6. in 7. točke 10. člena Disciplinskega pravilnika IZS. V ostalem je bila tožnikova pritožba zavrnjena in v nespremenjenem delu potrjen prvostopni sklep disciplinskega organa. Tožniku je bilo naloženo tudi plačilo stroškov pritožbenega postopka.

V obrazložitvi prvostopnega sklepa je bilo ugotovljeno, da je tožnik potrdil 6. začasno situacijo, s tem pa potrdil, da je stanje, opisano v začasni situaciji enako dejanskemu stanju, čeprav je v začasni situaciji pisalo, da so bile dobavljene mikroturbine z integriranim kompresorjem tlaka, dejansko pa so bile dobavljene mikroturbine brez kompresorja. Res je, da drugi odstavek 101. člena posebnih gradbenih uzanc določa, da se vse pripombe in ugotovitve naročnika sporočajo pisno ali vpisujejo v gradbeni dnevnik, vendar to kršiteljevo pisno sporočanje ne spremeni dejstva, da je s podpisom gradbenega dnevnika potrdil, da so podatki oziroma vpisi vneseni v gradbeni dnevnik resnični, čeprav niso bili.

Disciplinsko sodišče kot drugostopni organ je ugotovilo, da je disciplinska komisija pravilno ugotovila dejansko stanje, saj kršitelju nikoli ni bilo očitano, da je podpisal gradbeni dnevnik in je bil gradbeni dnevnik v sklepu disciplinske komisije omenjen zgolj pri citiranju člena materialnega predpisa, ki naj bi ga kršitelj kršil. Kršitelj pa je, kar tudi sam priznava, podpisal le 6. začasno situacijo. Glede na to disciplinsko sodišče ugotavlja, da je bilo materialno pravo napačno uporabljeno, saj kršitelj s podpisom 6. začasne situacije ni kršil 88. člena ZGO-1, kot navaja disciplinska komisija, temveč je s podpisom 6. začasne situacije, ki ni ustrezala dejanskemu stanju, zavajal naročnika in izrabil njegovo zaupanje ter s tem kršil 6. in 7. točko 10. člena Disciplinskega pravilnika IZS. Glede odgovornosti kršitelja pa disciplinsko sodišče ugotavlja, da je malomarno ravnanje kršitelja izkazano. Tudi če bi kršitelj podpisal začasno situacijo, ki ne bi ustrezala dejanskemu stanju, pomotoma, ne da bi to neujemanje opazil, bi šlo za malomarno ravnanje, saj je njegova dolžnost, da takšno ujemanje preveri. Kršitelj pa v postopku priznava, da je vedel, da se dejansko stanje ne ujema s stanjem na začasni situaciji, a da so bili s tem vsi seznanjeni in so neujemanje uredili naknadno.

Tožeča stranka v vloženi tožbi navaja, da je disciplinsko sodišče kot drugostopni organ spremenilo v opisu očitane kršitve. Tako je drugostopni organ odločil, da je tožnik ravnal v nasprotju z določili 6. in 7. točke 10. člena Disciplinskega pravilnika IZS s tem, da je zavajal zaupanje naročnika. Takšna odločitev pa je v nasprotju z ugotovljenim dejanskim stanjem disciplinskega senata. V zapisniku disciplinske komisije z dne 18. 6. 2014 je zapisano, da je bil naročnik seznanjen s spremembo dobave turbin. Seznanjen je bil tudi s postopkom zamenjave turbin, saj je za to celo pridobil gradbeno dovoljenje. Naročnik je bil ves čas prisoten na vseh ne le koordinacijskih sestankih, temveč je tudi sam izvajal dela v zvezi s spremembo gradbenega dovoljenja, ki je pogojevala tudi spremembo turbin. Dejansko je bil naročnik tisti, ki je spremembo narekoval. Pri izvajanju investicije ni bilo sporno, kaj je bilo vgrajeno in kaj je predmet popisa. Lahko je torej kršitelj storil formalno napako, da je potrdil situacijo s podpisom postavke po prvotnem popisu, vendar pa s tem ni mogel zavajati naročnika, saj je to storil po njegovem naročilu in z njegovo vednostjo ob dejstvu, da se je v tem času že vodil postopek za spremembo cene. Nadzornik pa ni bil tisti, ki bi smel spreminjati popise. Obrazložitev in izrek sklepa sta tako v nasprotju z ugotovljenim dejanskim stanjem. Razen tega je obrazložitev tudi pomanjkljiva, saj iz nje ni mogoče razbrati utemeljitve odločitve. Vsem udeležencem investicije je bilo poznano dejansko stanje. Na dan potrditve situacije je priznana vrednost mikroturbin v višini 50 % pogodbene vrednosti, kar je v skladu z ZGO-1, posebnimi gradbenimi uzancami in Obligacijskim zakonikom. V zapisniku koordinacij gradnje in projektne dokumentacije PZI je zapisano, da se vgrajujejo mikroturbine brez kompresorjev (101. člen PGU). Na dan potrditve situacije in v času gradnje so se izvajala pogajanja z glavnim izvajalcem za določitev manj vrednosti v višini kompresorjev, pri čemer je na dan potrditve začasne situacije še vedno veljala pogodbena vrednost mikroturbin, saj postopek s pogajanji še ni bil končan. Razen tega tožnik navaja tudi, da je očitano disciplinsko kršitev mogoče storiti le v obliki naklepa in ne malomarnosti, saj tožnik ni mogel iz malomarnosti zavesti naročnika ali izrabiti njegovega zaupanja. Predlaga, da sodišče izpodbijani odločitvi razveljavi in samo odloči o stvari. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da ni nikjer ugotavljala, ali je naročnik vedel za to, da so bile dobavljene mikroturbine brez kompresorja, ker za ugotovitev disciplinske kršitve ta podatek ni odločilen. Za odločitev je bistveno, da je v 6. situaciji navedeno, da so bile dobavljene mikroturbine z integralnim kompresorjem tlaka. To pomeni, da je bilo v potrjeni začasni situaciji navedeno kot vgrajeno nekaj, kar dejansko ni bilo vgrajeno. Res je tožnik na zaslišanju pred disciplinsko komisijo zatrdil, da je naročnik za neskladje vedel, a to nima vpliva na storjeno disciplinsko kršitev. Že s podpisom 6. začasne situacije je storil disciplinsko kršitev iz 6. in 7. točke 10. člena disciplinskega pravilnika IZS. Tožena stranka tudi zanika nasprotje med obrazložitvijo in izrekom sklepa ter ugotovljenim dejanskim stanjem in predlaga, da sodišče tožbo zavrne. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

Tožba je utemeljena.

Disciplinske kršitve članov poklicne zbornice, delovanje disciplinskih organov zbornice, disciplinski postopek in kazni za disciplinske prekrške se določijo z disciplinskim pravilnikom, ki ga sprejme skupščina zbornice z večino glasov vseh članov skupščine, objavi pa se v uradnem glasilu IZS (137. člen ZGO-1). Član poklicne zbornice ne more biti disciplinsko kaznovan za ravnanje, če to ravnanje ni bilo že prej določeno kot disciplinska kršitev in če ni bila zanj določena tudi disciplinska sankcija (prvi odstavek 138. člena ZGO-1). Disciplinske sankcije so opomin, denarna kazen, začasen izbris iz imenika IZS ter začasna prepoved udeležbe na javnih natečajih (drugi odstavek 138. člena ZGO-1). Disciplinski postopek se začne na pisno zahtevo disciplinskega tožilca. V disciplinskem postopku ima kršitelj pravico biti zaslišan in lahko predlaga izvedbo dokazov (prvi in drugi odstavek 139. člena ZGO-1). Disciplinska komisija odloči po opravljeni ustni obravnavi, zoper odločbo disciplinske komisije pa je dovoljena pritožba na disciplinsko sodišče (tretji in četrti odstavek 139. člena ZGO-1). Zoper odločbo disciplinskega sodišča je dovoljen upravni spor (peti odstavek 139. člena ZGO-1).

Disciplinski pravilnik IZS disciplinske kršitve določa v 10. členu. Disciplinsko sodišče je s svojim sklepom odločilo, da je tožnik storil kršitev po določilu 6. in 7. točke 10. člena Disciplinskega pravilnika IZS s tem, ko je s podpisom 6. začasne situacije, ki ni bila v skladu z dejanskim stanjem, zavajal zaupanje naročnika. Disciplinska kršitev člana zbornice po 6. točki 10. člena Disciplinskega pravilnika je, če zlorabi zaupanje naročnika, po 7. točki 10. člena Disciplinskega pravilnika IZS pa, če naročnika zavaja.

Disciplinski postopek se prične z vložitvijo zahteve za uvedbo disciplinskega postopka (59. člen Disciplinskega pravilnika IZS). Zahteva za uvedbo disciplinskega postopka obsega označbo naslovnika, ime in priimek kršitelja z vsemi podatki in podatki za članstvo v zbornici, opis dejanja, iz katerega izhajajo znaki disciplinske kršitve, čas in kraj kršitve in druge okoliščine, ki so potrebne, da se kršitev kar najbolj natančno označi, označba disciplinske kršitve z navedbo določb Pravilnika, ki naj se po predlogu disciplinskega tožilca uporabijo, predlog, kateri dokazi naj se izvedejo na glavni obravnavi z navedbo prič in izvedencev ter kratka obrazložitev (60. člen Disciplinskega pravilnika IZS).

Kot izhaja iz predloženega spisa je disciplinski tožilec vložil zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka zoper tožnika zaradi zgoraj opisanega dejanja, pri tem pa ugotavlja, da je opisano dejanje v nasprotju z določilom 15. člena Pravilnika o gradbiščih (vodenje knjige obračunskih izmer). S potrjevanjem 6. začasne situacije, ki ni odražala dejanskega stanja, je odgovorni nadzornik kršil tudi pravila dobre prakse po 61. in 99. uzanci posebnih gradbenih uzanc, vse v nasprotju z določilom 2. člena Kodeksa poklicne etike članov IZS. Opisano ravnanje storjeno iz malomarnosti predstavlja kršitev po 3. točki 10. člena Disciplinskega pravilnika IZS (če član zbornice krši kodeks poklicne etike, pravila stroke, predpise, zakone, tehnične in ostale predpise in standarde ali akte zbornice).

Po presoji sodišča iz dejanskih ugotovitev ne prvostopnega ne drugostopnega organa ne izhaja, da je tožnik storil disciplinsko kršitev po 6. točki (zlorabil zaupanje naročnika) in po 7. točki (zavajal naročnika) 10. člena Disciplinskega pravilnika IZS. Tega mu ne očita niti zahteva disciplinskega tožilca, ki mu očita kršitev po 3. točki 10. člena Disciplinskega pravilnika IZS, to je kršitev kodeksa poklicne etike, pravil stroke in predpisov.

Disciplinska kršitev je storjena, ko so izpolnjeni vsi elementi očitane disciplinske kršitve. V obravnavani zadevi je bila tožniku z zahtevo disciplinskega tožilca očitana disciplinska kršitev po 3. točki 10. člena Disciplinskega pravilnika IZS, disciplinska kršitev po 6. in 7. točki 10. člena pa tožniku ni bila očitana in se znaki te disciplinske kršitve niso ugotavljali, kot navaja tudi tožena stranka v odgovoru na tožbo. Iz tožnikovih navedb na glavni obravnavi pa izhaja, da je bil naročnik s spremembo mikroturbin seznanjen.

S sklepom disciplinske komisije – organa prve stopnje je bil tožnik spoznan za krivega storitve disciplinske kršitve po 3. točki 10. člena Disciplinskega pravilnika, ker da je s podpisom 6. začasne situacije ravnal v nasprotju z 88. členom ZGO-1 in 2. členom Kodeksa poklicne etike članov IZS. 88. člen ZGO-1 v drugem stavku četrtega odstavka določa, da s podpisom gradbenega dnevnika odgovorni nadzornik potrjuje, da so podatki oziroma vpisi, vneseni v gradbeni dnevnik, resnični. Glede tega drugostopni organ v svojem sklepu pojasnjuje, da kršitelj s podpisom 6. začasne situacije ni kršil 88. člena ZGO-1, ker ni podpisal gradbenega dnevnika. Temu pritrjuje tudi sodišče. Ob tem ne gre prezreti, da disciplinski tožilec tožniku očita ravnanje v nasprotju s 15. členom Pravilnika o gradbiščih, ter 61. in 99. uzance posebnih gradbenih uzanc, ali gre za kršitev teh določil pa se v postopku ni ugotavljalo.

Glede na zgoraj obrazloženo sodišče ugotavlja, da ne prvostopni in ne drugostopni organ pri svoji odločitvi nista ugotovila dejanskih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, ali je tožnik storil očitano disciplinsko kršitev. Ker so bila za odločitev pomembna dejstva nepopolno ugotovljena, je moralo sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijana akta odpraviti in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrniti prvostopnemu organu v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo potrebno ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) dopolniti ugotovitveni postopek in razjasniti dejansko stanje v zgoraj nakazani smeri in nato ponovno odločiti o zadevi.

Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 €, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

Zahtevo tožene stranke za povrnitev stroškov upravnega spora je sodišče zavrnilo.