Jedro

Pravno sredstvo za uveljavljanje napak pri vročitvi sodb, je sicer razveljavitev klavzule o pravnomočnosti, vendar je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da je zaradi načela ekonomičnosti postopka možno napake pri vročitvi zamudne sodbe sanirati tudi z obnovo postopka po 2. točki 394. člena ZPP. V tem primeru se subjektivni rok za vložitev predloga šteje od trenutka strankine dejanske seznanitve z zamudno sodbo in ne od dneva fikcije vročitve zamudne sodbe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožene stranke za obnovo postopka, predlog tožene stranke za razveljavitev klavzule pravnomočnosti zamudne sodbe z dne 8. 7. 2021 pa zavrnilo.

2. Tožena stranka v pritožbi uveljavlja napačno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka in predlaga, naj višje sodišče izpodbijani sklep ustrezno spremeni, podredno naj ga razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno obravnavo. Poudarja, da ZPP1 za vročitev tožbe in sodbe določa osebno vročitev, ki v tem postopku ni bila nikoli opravljena. Pisnega obvestila o pošiljki z dne 6. 5. 2021 tožena stranka ni prejela, zato ni mogla dvigniti pošiljke na pošti. Navedba, da je 24. 5. 2021 prejela obvestilo vročevalca, da se pošta zaradi neuporabnega predalčnika vrača sodišču, tudi ne drži; v predalčniku ni bilo nobenega obvestila o prispeli pošiljki oziroma poskusu vročitve. Ni jasno, kje naj bi vročevalec obvestilo pustil. Neutemeljeno je navajanje, da se je rok za obnovo postopka iztekel 22. 6. 2021, saj je bila zamudna sodna datirana z dnem 8. 7. 2021. Ne drži, da je bil predlog za obnovo postopka vložen prepozno. Toženi stranki sodna odločba sploh ni bila vročena. Sodišče pojmovno ne more zavreči predloga za obnovo postopka, če ga stranka vlaga iz obnovitvenega razloga po 2. točki prvega odstavka 394. člena ZPP. S postopkom sploh ni bila seznanjena, nista ji bili vročeni niti tožba niti zamudna sodba, zato je sodišče neupravičeno zavrglo predlog za obnovo postopka. Glede na razloge izpodbijanega sklepa naj bi vročevalec 13. 7. 2021 celo ugotovil, da tožena stranka nima na naslovu hišnega predalčnika. Ima ga vsaj šest let na tem naslovu, nameščen je stalno na istem mestu, zato je zelo zanimivo, kako je pooblaščeni vročevalec v nekaj mesecih najprej ugotovil, da je predalčnik neuporaben, nato pa ga niti ni več našel in naj bi obvestilo o pošiljki pritrdil na vrata. Sodišče ni obrazložilo, ali je 29. 7. 2021 vročevalec morda našel nabiralnik ali je zopet pustil obvestilo na vhodnih vratih. V nabiralniku obvestila ni bilo. Za dokazovanje ustreznosti poštnega predalčnika prilaga fotografije.

Podrejeno vztraja tudi pri zahtevi za razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti in se pri tem sklicuje na predhodne navedbe. Za postopek in zamudno sodbo je tožena stranka izvedela šele, ko ji je bila v izvršilnem postopku vročena zamudna sodba, kar je bilo 26. 10. 2021. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Tožena stranka trdi, da ji nista bili vročeni ne tožba ne zamudna sodba, zato ni imela možnosti sodelovati v postopku, ki je tekel zoper njo. Pravno sredstvo za uveljavljanje napak pri vročitvi sodb, je sicer razveljavitev klavzule o pravnomočnosti, vendar je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da je zaradi načela ekonomičnosti postopka možno napake pri vročitvi zamudne sodbe sanirati tudi z obnovo postopka po 2. točki 394. člena ZPP.2 Vendar pa se, kot pravilno opozarja pritožba, v tem primeru subjektivni rok za vložitev predloga šteje od trenutka strankine dejanske seznanitve z zamudno sodbo in ne od dneva fikcije vročitve zamudne sodbe.3 Razlogi za zavrženje predloga za obnovo postopka, ki jih je navedlo prvostopenjsko sodišče, so glede na to materialnopravno zmotni. Razen tega so v izpodbijanem sklepu v zvezi z obrazložitvijo zavrženja predloga za obnovo postopka taka nasprotja, da se sklepa ne da preizkusiti (kršitev po 14. točki drugega odstavka 350. člena ZPP). Sodišče prve stopnje namreč navaja, da je tožena stranka prejela tožbo 24. 5. 2021 in so roki, vezani na to vročitev, začeli teči 25. 5. 2021, nato pa nadaljuje, da se je rok za pritožbo iztekel 22. 6. 2021, in ker je treba predlog za obnovo postopka vložiti v 30-tih dneh od dneva, ko je bila odločba (zamudna sodba) vročena toženi stranki, je dne 19. 11. 2021 vloženi predlog prepozen (2. točka drugega odstavka 396. člena ZPP). Glede na to, da je bila zamudna sodba izdana 8. 7. 2021, rok za pritožbo vsekakor ni mogel izteči 22. 6. 2021. Ti kršitvi terjata razveljavitev odločitve o zavrženju predloga za obnovo postopka.

5. Ker je moralo višje sodišče razveljaviti odločitev sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na primarno uveljavljani predlog za obnovo postopka, je moralo izpodbijani sklep razveljaviti tudi v delu, ki se nanaša na podredno uveljavljani predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti, zato je na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijani sklep, zadevo pa vrača sodišču prve stopnje v novo odločanje.

6. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje predlog za obnovo postopka vsebinsko obravnavati (drugi odstavek 398. člena ZPP). Glede na zapise vročevalca, na katere opozarja pritožba (enkrat, da hišnega predalčnika ni, drugič pa, da ni uporaben), naj razišče in natančno ter brez notranjih protislovij obrazloži, ali in kdaj sta bili opravljeni vročitvi tožbe in zamudne sodbe po pravilih o fikciji vročitve pri osebni vročitvi (142. člen ZPP).

7. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

1 Zakon o pravdnem postopku 2 sklep VS RS II Ips 243/2010. 3 T. Tacol, Ž. Razdrih: Obnova postopka iz razloga po 2. točki 394. člena ZPP, revija Odvetnik, št. 4/2015.