Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po ddoločbi drugega odstavka 64. člena v povezavi s 6. točko drugega odstavka 54. člena ZVO-1 za priznanje pravnega interesa tožnikoma zadošča že to, da je C. domačija v PVO določena znotraj območja, na katerem poseg povzroča obremenitve okolja, ki lahko vplivajo na zdravje ali premoženje ljudi.
Kolikor gre za omilitvene ukrepe, jih je torej treba konkretno določiti že v izreku odločbe.
Omilitveni ukrepi so vsebina okoljevarstvenega soglasja, zato se mora toženka do omilitvenih ukrepov, kot so predvideni v PVO, konkretno opredeliti, tožnikoma pa je treba omogočiti, da se o teh omilitvenih ukrepih izrečeta (9. člen ZUP).
I. Tožbi se ugodi tako, da se sklep Agencije Republike Slovenije za okolje št. 35400-267/2019-45 z dne 19. 9. 2019 odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
1. Prvostopenjski upravni organ je z izpodbijanim sklepom zavrnil zahtevo tožnikov za priznanje statusa stranke oziroma stranskega udeleženca v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja za gradnjo državne ceste ..., prvi del: etapa 1 in 2, od priključka ... - vzhod do priključka ... (1. točka izreka) in odločil, da pritožba zoper ta sklep zadrži njegovo izvršitev (2. točka izreka). S 3. točko izreka izpodbijanega sklepa je ugotovil, da v tem postopku stroški niso nastali.
2. V obrazložitvi navaja, da iz poročila o vplivih na okolje (izdelovalca A., februar 2018, dopolnjeno november 2018 in januar 2019; v nadaljevanju PVO), ki ga je predložil nosilec nameravanega posega B. (v nadaljevanju prizadeta stranka), ne izhaja, da bi bile nepremičnine tožnikov v vplivnem območju posega, tožnika pa nista predložila strokovnih dokazil, s katerimi bi izpodbijala vplivno območje, kot je določeno v PVO. Tožnika tudi nista predložila strokovnih dokazil, s katerimi bi izkazala, da bo morebitno dejansko povečanje hrupa, prašnih delcev in izpušnih plinov vplivalo na njun osebni pravni interes. V zvezi z navedbami tožnikov, ki se nanašajo na stanovanjsko stavbo na nepremičnini parc. št. 964/10, k. o. ..., navaja, da drugi tožnik v tej stavbi še ne živi, saj poteka obnova stanovanjskega objekta, zato gre za bodočo, negotovo dejstvo ter bodoči pravni interes. V zvezi z navedbami tožnikov, da v PVO značilnosti nameravanega posega niso obravnavane v celoti, navaja, da s tem nista izkazala, kako je poseženo v njun pravni interes. V zvezi z navedbami za določitev vplivnega območja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pojasnjuje, da se pravni interes ugotavlja za vsak postopek posebej. Navedbe tožnikov o nepravilno izvedenih postopkih celovite presoje vplivov na okolje in sprejemanja državnega prostorskega načrta1zavrača kot nerelevantne, saj upravni organ v tem postopku ni pristojen za ugotavljanje morebitnih nepravilnosti v teh postopkih. Glede na navedeno ugotavlja, da tožnika ne izpolnjujeta pogojev za udeležbo v postopku iz drugega odstavka 64. člena Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1) in iz 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).
3. Ministrstvo za okolje in prostor je kot drugostopenjski upravni organ zavrnilo pritožbo tožnikov zoper izpodbijani sklep.
4. Tožnika se z navedeno odločitvijo ne strinjata ter v tožbi navajata, da nameravani poseg povzroča takšne obremenitve okolja, ki bodo vplivale na njuno zdravje in premoženje. Pojasnjujeta, da se predmetna gradnja nahaja manj kot 50 m od njune stanovanjske hiše, ki jo že več let obnavljata in se je drugi tožnik vanjo že vselil, zaradi neposredne bližine delovišča bodo tako njune nepremičnine izpostavljene močnim vibracijam, ki „utegnejo“ povzročiti poškodbe na stavbah, povečanemu onesnaževanju okolice in zraka ter obremenitvam s hrupom, težave bodo tudi z dostopom do parcel. Opozarjata, da so v PVO navedeni vplivi na C. domačijo, katere del so tudi njune nepremičnine. To pomeni, da tožena stranka priznava, da se njune nepremičnine nahajajo v neposredni bližini posega ter so določeni tudi omilitveni ukrepi. Uveljavljata kršitev njunih človekovih pravic in svoboščin iz 33., 34., 35., 36., 67. in 72. Ustave Republike Slovenije ter 8. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP).
5. Za svoje navedbe sta predlagala vpogled v študijo Vpliv gradbene mehanizacije na vibracije in posledične poškodbe objektov (dostopna na httos://core.ac.uk/download/pdf/78382672.pdf), v Smernice Svetovne zdravstvene organizacije (dostopne na https://www.nijz.si/sl/smemice-svetovne-zdravstvene-organizaciie-o-okoljskem-hrupu), v poročilo in usmeritve EU glede okoljskega hrupa (dostopno na povezavi https://ec.europa.eu/environment/basics/health-wellbeing/noise/index_sl.htm), v članek Hrup ogroža ljudi, državo pa skrbijo tožbe (dostopen na https://www.vecer.com/hrup-ogroza-liudi-drzavo-pa-skrbijo-tozbe-6287759), v Oceno vpliva onesnaženosti zraka z delci (PM) na umrljivost v slovenskih krajih s prekomerno onesnaženim zrakom (dostopna na povezavi https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/datoteke/clanek_pm.pdf), v informacije o PM delcih (podatki ARSO in na povezavi http://www.okolje.info/index.php/kakovost-zraka/trdni-delci), v zadevo ARSO št. ... z dne 13. 6. 2019 in v študijo (na povezavi https://www.lung.org./our-initiatives/healthy-air/outdoor/air-pollution/highways). Glede pravice do mirnega zasebnega in družinskega življenja sta predlagala vpogled v Evropsko poročilo SOER 2015 (dostopno https://www.nijz.si/en/node/1660), glede dejanske prometne obremenitve v stanovanjskem naselju pa v članek Proti ciljem potiho in brez žarometov v časopisu Dolenjski list z dne 28. 3. 2019. 6. Ocenjujeta, da sta izkazala obstoj verjetnosti, da lahko nameravani poseg vpliva na njune pravice in pravne koristi, toženka pa se do teh sploh ni opredelila z dokaznim standardom verjetnosti oziroma še nižjim glede na to, da se šele odloča o vstopu stranke v postopek. Toženki očitata tudi, da ni opravila kritične presoje PVO, upoštevaje, da se ga pripravi po naročilu nosilca nameravanega posega, ki zasleduje predvsem ekonomske interese. Poleg tega je bil po izdaji izpodbijanega sklepa PVO večkrat dopolnjen in objavljene še razne študije, elaborati in drugi načrti, kar pomeni, da je bila javno razgrnjena nepopolna dokumentacija, zato jima ni bila omogočena seznanitev z relevantno dokumentacijo. S tem je bila kršena Direktiva 2011/92/ES.2
7. Navajata še, da je v zvezi z Uredbo Evropska komisija (v nadaljevanju EK) Republiki Sloveniji (v nadaljevanju RS) poslala pisni opomin, v katerem je zavzela stališče, da RS ni izpolnila svojih obveznosti iz 11. člena Direktive 2001/42/ES3 in četrtega odstavka 6. člena, prvega (b) odstavka 9. člena in prvega odstavka 11. Direktive 2011/92/ES ter Aarhuške konvencije.4 Opozorila je tudi na neskladnost aktov, ki so bili na podlagi te zakonodaje že sprejeti in da do odprave kršitev ne sme priti (šele) na Ustavnem sodišču RS. Primer je kasneje sicer zaprla, vendar zgolj zato, ker je RS sprejela novo prostorsko in gradbeno zakonodajo in ne zato, ker bi bile kršitve v zvezi z Uredbo odpravljene. V času priprave Uredbe tako nista imela možnosti vplivati na lokacijo umestitve predmetnega objekta. Sodišču zato predlagata, naj tožbi ugodi, izpodbijan sklep odpravi in samo odloči o stvari, podrejeno, naj zadevo vrne istemu organu v ponovni postopek, v vsakem primeru pa naj jima toženka povrne stroške postopka.
8. Toženka je sodišču poslala upravne spise, ki se nanašajo na zadevo, na tožbo pa ni posebej odgovorila.
9. Sodišče je tožbo poslalo tudi prizadeti stranki, ki je v odgovoru navajala, da dopolnitve PVO vsebujejo le podrobnejša pojasnila, kar pa ni vplivalo na projektne rešitve in ni spreminjalo vplivnega območja nameravanega posega. Ob upoštevanju vseh omilitvenih ukrepov v PVO ne bo vplivov izven določenega vplivnega območja, znotraj tega območja pa so vplivi pod mejnimi vrednostmi. To pomeni, da tudi izven vplivnega območja po PVO, ki sega znotraj meja po Uredbi, tako v času gradnje kot v času obratovanja, ne bo ogroženo zdravje in premoženje ljudi. S predvideno izvedbo viadukta namesto nasipa in visokih podpornih zidov je gradnja še dodatno odmaknjena. Glede C. domačije navaja, da tožnika ne upoštevata omilitvenih ukrepov v PVO. Poleg tega je predvideno spremljanje stanja okolja oz. monitoring, s čimer se omogoča pravočasno evidentiranje tveganj, njihovo spremljanje in preprečevanje nastanka škod, zato ne drži, da bo med gradnjo prišlo do poškodb na stavbah. Poleg tega Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije v kulturnovarstvenih pogojih ni določil nobenih pogojev v zvezi z varovanjem C. domačije, saj je ta v registru kulturne dediščine vpisana in zavedena kot dokumentirano (arhivsko) varstvo, kar pomeni, da je izgubila dediščinske lastnosti. Ne drži, da naj bi prihajalo do prekomernih obremenitev s hrupom, saj je zaradi bližine objekta ... predvidena postavitev protihrupne bariere v času gradnje in protihrupne ograje na viaduktu v času obratovanja, predvideni so tudi omilitveni ukrepi za zmanjšanje prašenja. V zvezi s prometom po obstoječi ... navaja, da ta ni predvidena za prevoz izkopanega materiala, razen občasnih dostopov do gradbišča mostu čez ... in dovoza materiala, kar ne bo bistveno vplivalo na povečanje obstoječih prometnih obremenitev. Sodišču zato predlaga, naj tožbo zavrne.
10. Tožba je utemeljena.
11. V zadevi je sporno, ali bi toženka morala tožnikoma priznati pravico do udeležbe v postopku presoje vplivov na okolje in izdaje okoljevarstvenega soglasja. V skladu s prvim odstavkom 51. člena ZVO-1 se v postopku presoje vplivov na okolje ugotovijo in ocenijo dolgoročni, kratkoročni, posredni ali neposredni vplivi nameravanega posega v okolje na človeka, tla, vodo, zrak, biotsko raznovrstnost in naravne vrednote, podnebje in krajino, pa tudi na človekovo nepremično premoženje in kulturno dediščino, ter njihova medsebojna razmerja.
12. Po določbi prvega odstavka 54. člena ZVO-1 se presoja vplivov na okolje izvede na podlagi poročila o vplivih nameravanega posega na okolje (PVO). Poročilo o vplivih na okolje mora med drugim vsebovati opredelitev območja, na katerem nameravani poseg povzroča obremenitve okolja, ki lahko vplivajo na zdravje ali premoženje ljudi (6. točka drugega odstavka 54. člena ZVO-1). V skladu z drugim odstavkom 64. člena ZVO-1 ima oseba, ki na tem območju stalno prebiva ali je lastnik ali drug posestnik nepremičnine, pravni interes, da zaradi varstva svojih pravic vstopi v postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja.
13. Tožnika v tožbi navajata, da sta solastnika nepremičnin, ki so del C. domačije, ki je zajeta v PVO in so za njeno zaščito predvideni omilitveni ukrepi. Enako v odgovoru na tožbo navaja tudi prizadeta stranka, zato sodišče to dejstvo šteje za nesporno. Poleg tega to izhaja iz PVO, med drugim, da je C. domačijo treba varovati pred poškodovanjem in uničenjem in po končani gradnji okolico povrniti v prvotno stanje (str. 14, 81, 86, 121 in 251), da so med pripravljalnimi deli in gradnjo ugotovljeni vplivi vizualne degradacije, prašenja in občasno oviranega dostopa, zato je določeno, da morajo transportne poti večinoma potekati po trasi nove ceste in da se na tem območju ne sme trajno ali začasno odlagati viškov zemeljskih izkopov ali gradbenega materiala (str. 168-169). Vpliv na arheološko dediščino5 je ocenjen kot velik, vendar bo zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov nebistven, po izvedbi posega (tj. med obratovanjem hitre ceste) pa vpliva na to kulturno dediščino ne bo, saj je bil za zmanjšanje vpliva projekt spremenjen tako, da je namesto nasipa in zidu na robu območja dediščine predviden viadukt, ki odpira pogled iz na C. domačijo.
14. V zadevi torej ni sporno, da so v PVO ugotovljeni vplivi na C. domačijo med pripravljalnimi deli in gradnjo, saj so prav zato predvideni tudi omilitveni ukrepi. To pomeni, da so nepremičnine tožnikov, ki so del C. domačije, v PVO določene znotraj območja, na katerem poseg povzroča obremenitve okolja, ki lahko vplivajo na zdravje ali premoženje ljudi. Na to ne vpliva navedba prizadete stranke, da za to kulturno dediščino niso določeni kulturnovarstveni pogoji, saj gre tožnikoma pravno varstvo že na podlagi upravičenj iz lastninske pravice.
15. Po presoji sodišča po citirani določbi drugega odstavka 64. člena v povezavi s 6. točko drugega odstavka 54. člena ZVO-1 za priznanje pravnega interesa tožnikoma torej zadošča že to, da je C. domačija v PVO določena znotraj območja, na katerem poseg povzroča obremenitve okolja, ki lahko vplivajo na zdravje ali premoženje ljudi. Že zato je treba tožbi ugoditi in izpodbijani sklep odpraviti.
16. Prav tako na navedeno odločitev ne vpliva navedba prizadete stranke, ki izhaja iz PVO, da bodo vplivi na C. domačijo nebistveni zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov, saj je presoja ustreznosti omilitvenih ukrepov, kot so predvideni v PVO, in s tem ugotovitev, ali se z nameravanim posegom nedopustno posega v njune pravne koristi, predmet meritornega odločanja v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja, ne pa že odločanja o priznanju statusa stranskega udeleženca.
17. Iz tretjega odstavka 61. člena ZVO-1 namreč izhaja, da je v izdanem okoljevarstvenem soglasju treba določiti vse tiste pogoje, ki jih mora upoštevati nosilec nameravanega posega, da bi preprečil, odstranil ali zmanjšal škodljive vplive na okolje. Kolikor gre za omilitvene ukrepe v tem smislu, jih je torej treba konkretno določiti že v izreku odločbe. V skladu z 213. členom ZUP (prvi odstavek), se namreč v izreku odločbe odloči o predmetu postopka in vseh zahtevkih strank. Po drugem odstavku 213. člena člena ZUP se v izreku odločbe lahko v skladu z zakonom določijo tudi pogoji ali nalogi, povezani z odločitvijo organa o predmetu postopka. Citirano določbo ZUP je razumeti v smislu, da se, če drug zakon predpisuje določitev pogojev, povezanih z odločitvijo organa o predmetu postopka (kot to predpisujeta ZVO-1 in ZON), takšni pogoji določijo v izreku odločbe (tako tudi J. Breznik, Z. Štucin, J. Marflak: Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 625). Samo izrek odločbe (ne pa njena obrazložitev) namreč postane dokončen in pravnomočen in kot tak zavezuje ter se izvršuje.
18. To v konkretnem primeru pomeni, da so omilitveni ukrepi vsebina okoljevarstvenega soglasja, zato se mora toženka do omilitvenih ukrepov, kot so predvideni v PVO, konkretno opredeliti, tožnikoma pa je treba omogočiti, da se o teh omilitvenih ukrepih izrečeta (9. člen ZUP).
19. Sodišče je zato tožbi ugodilo tako, da je izpodbijani sklep odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek (2. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1), saj v zadevi niso izpolnjeni pogoji za odločanje v sporu polne jurisdikcije, ker za to podatki postopka ne dajejo zanesljive podlage (prvi odstavek 65. člena ZUS-1). Toženka se namreč do tega, da so nepremičnine, ki so del C. domačije, zajete v PVO, v izpodbijanem sklepu sploh ni opredelila, poleg tega tožnika pravilno opozarjata, da je iz dokumentacije, kot je objavljena na spletni strani ARSO, razvidno, da je bila ta še po izdaji izpodbijanega sklepa večkrat dopolnjena.6 Zato za odločitev sodišča tudi ni bilo treba izvajati predlaganih dokazov, saj je za izkazovanje pravnega interesa lahko odločilno že izkazovanje (so)lastništva nepremičnin, ki so del C. domačije, kar bo morala toženka v ponovljenem postopku preveriti oziroma bo morala tožnikoma omogočiti, da predložita dokazila glede na dopolnjen PVO. Glede na navedeno je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.
20. Če sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik o povrnitvi stroškov).
21. Sodišče je zato tožnikoma priznalo stroške iz prvega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v višini 15 EUR. Sodna taksa pa jima bo vrnjena po uradni dolžnosti (op. 6.1./c taksne tarife Zakona o sodnih taksah).
1 Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od avtoceste A2 Ljubljana-Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline (v nadaljevanju Uredba - op. sodišča) 2 Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (v nadaljevanju Direktiva 2011/92/EU). 3 Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (v nadaljevanju Direktiva 2001/42/ES). 4 Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (v nadaljevanju Aarhuška konvencije). 5 Pri tem sicer ni povsem jasno, ali se ocena nanaša na vso kulturno dediščino, saj celovite ocene za to ni. 6 Glej https://www.arso.gov.si/varstvo okolja/presoja vplivov na okolje/okoljevarstveno soglasje/Vloge v reševanju/.