Jedro

1. točka drugega odstavka 339. člena ZPP določa, da je bistvena kršitev določb postopka vselej podana, če je bilo sodišče nepravilno sestavljeno. Nepravilna sestava sodišča je podana tudi v primeru, ko izpodbijano odločbo izda sodnik posameznik, čeprav bi o zadevi moral odločiti senat. Peti odstavek a42.b člena ZIZ, ki je bil uveden z novelo ZIZ-L in ki ureja postopek priznanja in izvršitve po Uredbi št. 1215/2012, določa, da o predlogu za zavrnitev priznanja oziroma izvršitve sodišče odloča v senatu treh sodnikov. Izpodbijani sklep je izdala sodnica posameznica, kar pomeni, da je prišlo do kršitve omenjene določbe ZIZ. To pa pomeni, da je bilo v obravnavani zadevi sodišče nepravilno sestavljeno.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za zavrnitev priznanja sodbe Višjega sodišča v Györu št. Gf.II.20.058/2022/27/I z dne 27. 4. 2023 (I. točka izreka); zavrnilo predlog za zavrnitev izvršitve sodbe Višjega sodišča v Györu št. Gf.II.20.058/2022/27/I (II. točka izreka); odločilo, da predlagatelj sam krije svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Zoper sklep o zavrnitvi predloga je predlagatelj vložil pritožbo in Vrhovnemu sodišču predlagal spremembo izpodbijane odločitve tako, da se zavrne priznanje oziroma izvršitev tuje sodne odločbe oziroma da se izpodbijani sklep razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navedel je, da mu sodba Višjega sodišča v Györu št. Gf.II.20.058/2022/27/I, s katero je omenjeno sodišče sodbo prvostopenjskega sodišča spremenilo v škodo predlagatelja, ni bila vročena v slovenskem, temveč le v madžarskem jeziku. Predlagatelj je šele v izvršilnem postopku prejel sodbo Višjega sodišča v Györu tudi v slovenskem jeziku, zato se je šele tedaj lahko seznanil z vsebino sodbe. Dokler predlagatelju sodba ni bila vročena v slovenskem jeziku, ni mogla postati izvršljiva. Teh navedb sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni upoštevalo, temveč je zmotno zaključilo, da bi moral sodbo Višjega sodišča v Györu izpodbijati na Madžarskem, česar ni mogel storiti, saj mu vsebina sodbe ni bila znana. Stanje, ko bi slovensko sodišče dovolilo izvršbo na podlagi tujega izvršilnega naslova, ne da bi bila sodba, ki pomeni izvršilni naslov, pravilno vročena dolžniku, je v očitnem nasprotju z javnim redom v Republiki Sloveniji, v nasprotju s temeljnimi načeli kontradiktornega postopka, v nasprotju z Ustavo RS ter predstavlja razlog za zavrnitev priznanja tuje odločbe po tč. a) in b) prvega odstavka 45. člena prenovljene Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju: Uredba št. 1215/2012). Prav tako je v nasprotju z javnim redom v Republiki Sloveniji dejstvo, da je Višje sodišče v Györu odločbo sodišča prve stopnje spremenilo, ne da bi pred tem opravilo obravnavo v pritožbenem postopku, kjer bi imel predlagatelj možnost ustno podati svoja stališča. Takšno ravnanje je bilo v nasprotju s splošno ustaljeno sodno prakso slovenskih sodišč, ki temelji na sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), in pravicami, ki bi jih imel predlagatelj, če bi sodni postopek tekel pred slovenskimi sodišči. S takim ravnanjem je prišlo do kršitve 22. in 25. člena Ustave in 6. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) ter pomeni razlog za zavrnitev priznanja po tč. a) prvega odstavka 45. člena Uredbe št. 1215/2012. 3. Pritožba je utemeljena.

**Pravna podlaga**

4. V obravnavani zadevi se je predlagatelj skliceval na odklonilna razloga iz točke a) in b) prvega odstavka 45. člena Uredbe št. 1215/2012. Ta določata, da se priznanje sodne odločbe na zahtevo katere koli zainteresirane stranke zavrne, če: a) je priznanje v očitnem nasprotju z javnim redom v zaprošeni državi članici ali b) je bila sodna odločba izdana v odsotnosti toženca, če mu ni bilo vročeno pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje pravočasno in na tak način, da bi lahko pripravil obrambo, razen če toženec ni začel postopka za izpodbijanje sodne odločbe, čeprav je imel to možnost. Na podlagi 46. člena Uredbe št. 1215/2012 se izvršitev sodne odločbe zavrne na podlagi tega, da obstaja eden iz razlogov, ki utemeljujejo zavrnitev priznanja.

5. Po drugem odstavku 47. člena Uredbe št. 1215/2012 se za postopek zavrnitve izvršitve, kolikor ga ne določa ta uredba, uporablja pravo zaprošene države članice. Na podlagi četrtega odstavka 45. člena Uredbe št. 1215/2012 velja enako pravilo tudi za postopek zavrnitve priznanja. Ker ureditev v Uredbi št. 1215/2012 ni izčrpna, se subisidiarno uporablja nacionalna zakonodaja, ki mora ponuditi konkretne postopke, s katerimi se uresničuje pravica do preskusa priznanja in izvršitve.1 Tak postopek je v slovenski zakonodaji urejen v a42.b členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sedmi odstavek omenjenega člena določa, da je zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je odločilo o predlogu, dovoljena pritožba, o kateri odloči Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Vrhovno sodišče ima torej v postopku odločanja o zavrnitvi priznanja ali izvršitve položaj pritožbenega sodišča. V skladu s 15. členom ZIZ se v postopku izvršbe in zavarovanja smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

6. V pritožbenem postopku je pritožbeno sodišče dolžno izpodbijano odločbo preizkusiti v okviru pritožbeno zatrjevanih razlogov, ob tem pa po uradni dolžnosti paziti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. 1. točka drugega odstavka 339. člena ZPP določa, da je bistvena kršitev določb postopka vselej podana, če je bilo sodišče nepravilno sestavljeno. Nepravilna sestava sodišča je podana tudi v primeru, ko izpodbijano odločbo izda sodnik posameznik, čeprav bi o zadevi moral odločiti senat. Peti odstavek a42.b člena ZIZ, ki je bil uveden z novelo ZIZ-L in ki ureja postopek priznanja in izvršitve po Uredbi št. 1215/2012, določa, da o predlogu za zavrnitev priznanja oziroma izvršitve sodišče odloča v senatu treh sodnikov. Izpodbijani sklep je izdala sodnica posameznica, kar pomeni, da je prišlo do kršitve omenjene določbe ZIZ. To pa pomeni, da je bilo v obravnavani zadevi sodišče nepravilno sestavljeno, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

8. Ker je torej izpodbijani sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka, je Vrhovno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovljen postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje upošteva, da se 42.b člen ZIZ v obravnavani zadevi ne uporablja, saj postopek priznanja in izvršitve po Uredbi št. 1215/2012 ureja a42.b člen ZIZ. Z novelo ZIZ-L, s katero je bil ta člen dodan, je bila v četrtem odstavku uvedena dolžnost vročitve popolnega, dovoljenega in obrazloženega predloga za zavrnitev priznanja ali predloga za zavrnitev izvršitve tuje sodne odločbe v odgovor nasprotni stranki.2 Na podlagi a42.b člena ZIZ je torej postopek, v katerem sodišče odloča o predlogu za zavrnitev priznanja ali predlogu za zavrnitev izvršitve tuje sodne odločbe, že od začetka dvostranski.3 Zato naj sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku, ob predhodni ugotovitvi, da predlog izpolnjuje pogoje iz četrtega odstavka a42.b člena ZIZ, najprej predlog vroči nasprotnemu udeležencu v odgovor in nato, če bo potrebno, tudi po izvedbi naroka, kot to določa šesti odstavek a42.b člena ZIZ, o predlogu vnovič odloči, upoštevajoč peti odstavek a42.b člena ZIZ.

10. Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je Vrhovno sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.

11. Sklep je bil sprejet soglasno.

1 Rijavec V., v: Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) z novelo ZIZ-L: razširjena uvodna pojasnila s podrobnim prikazom evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov, GV Založba, Ljubljana 2019, str. 197-198. 2 Ibid., str. 199. 3 Ibid., str. 203.