Jedro

Pregled spisa pokaže, da je sodišče prve stopnje potem, ko je že izdalo sklep o začasni odredbi, sicer ugotovilo, da bi moral toženec v predlogu za izdajo takšne začasne odredbe predlagati tudi izvršilno sredstvo k točki I. Zato je pozvalo predlagatelja, da predlog ustrezno dopolni. Postopalo je kot v primeru nepopolnih vlog, po določbi 108. člena ZPP. Predlagatelj je, skladno s pozivom, kot izvršilno sredstvo predlagal izrek denarne kazni za primer neizpolnitve dolžnikove obveznosti. Vendar, kot je bilo že obrazloženo, je takšno postopanje sodišča nezakonito, ker predloga za začasno odredbo, ki ne vsebuje ustreznega sredstva zavarovanja, ni mogoče obravnavati kot nepopolne vloge. Gre za nepravilni predlog po materialnem pravu.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovoru tožene stranke zoper točko I. sklepa o začasni odredbi P 72/2022, z dne 25. 11. 2022, ugodi, sklep v tem delu razveljavi in predlog za izdajo začasne odredbe zavrne, ter da se razveljavi dopolnilni sklep Okrožnega sodišča na Ptuju P 72/2022 z dne 26. 10. 2023, v točki I. izreka.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške postopka zavarovanja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je 25. 11. 2022 izdalo sklep, s katerim je ugodilo predlogu tožeče stranke (v nadaljevanju tožnica) za izdajo začasne odredbe in toženi stranki (v nadaljevanju toženec) odredilo, da se ne sme odpovedati predmetu leasinga, to je pridobitvi lastništva nepremičnine dela stavbe 1 v stavbi 442 k.o. ..., da je dolžan redno odplačevati obroke leasinga, v primeru neplačila iz kakršnegakoli razloga, o tem nemudoma obvestiti tožnico, prav tako se mora o vseh pomembnejših odločitvah v zvezi leasingom, vse navedeno po pogodbi o finančnem najemu št. 0309010, sklenjeni med A. in B., dne 18. 9. 2009, uskladiti s tožnico (točka I. izreka). Pod točko II. je toženčevemu dolžniku, družbi DUTB, d.d., Davčna ulica 1, Ljubljana, matična št. 00, prepovedalo, da do poteka trideset dni po pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe oziroma sodne poravnave iz tega postopka prenese lastništvo na 60%-deležu nepremičnine iz točke I. izreka ter odločilo, da začasna odredba preneha veljati 30 dni po poteku pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe ali sodne poravnave v tem postopku ter da bo o stroških postopka zavarovanja odločeno s končno odločbo. Sodišče prve stopnje je nato 26. 10. 2022 izdalo dopolnilni sklep o začasni odredbi, s katerim je odločilo, da se sklep o začasni odredbi z dne 25. 11. 2022 v I. točki izreka dopolni tako, da se doda drugi odstavek izreka z vsebino: za primer vsake posamezne kršitve iz I. točke izreka sklepa o začasni odredbi z dne 25. 11. 2022, se tožencu izreče denarna kazen v višini 1.000,00 EUR ter v presežku predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. V nadaljnjem postopku je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovora toženca zoper sklep o začasni odredbi z dne 25. 11. 2022 in ugovor zoper dopolnilni sklep o začasni odredbi z dne 26. 10. 2023, in sicer s sklepom z dne 24. 1. 2024, ki je predmet tega pritožbenega preizkusa. Presodilo je, da je tožnica z verjetnostjo izkazala vse pogoje, ki jih za izdajo začasne odredbe za zavarovanje terjatve, ki jo uveljavlja v pravdnem postopku, predpisuje Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter zavrnilo ugovorne očitke zoper dopolnilni sklep o začasni odredbi, s katerim je sodišče dopolnilo prvotni sklep s sredstvom zavarovanja. Navedlo je, da je po pregledu zadeve ugotovilo, da je predlog za izdajo začasne odredbe, ki ga je vložila tožnica, nepopoln, ker glede 1. točke ni vseboval potrebnih elementov predloga za izdajo začasne odredbe. Predlog je štelo kot nepopolno vlogo ter na naroku tožnico pozvalo na dopolnitev predloga za začasno odredbo.

2. Zoper takšno odločitev vlaga toženec pritožbo in navaja, da je sklep nezakonit. Sodišče je arbitrarno, mimo jasnih postopkovnih pravil za izdajo sklepa o začasni odredbi kršilo pravico toženca do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije. Sodišče je izdalo sklep o začasni odredbi na podlagi očitno nepopolnega predloga tožnice in šele potem, ko je bil sklep o začasni odredbi že izdan, pozvalo tožnico, da svoj predlog dopolni. Na podlagi dopolnitev je nato izdalo še dopolnilni sklep o začasni odredbi. Poudarja, da sklep o začasni odredbi ni vseboval vseh potrebnih sestavin, toženec je zoper njega že vložil ugovor in sodišče bi moralo o ugovoru odločiti in ga razveljaviti. Sodišče je zato ravnalo arbitrarno, ko je brez vsake pravne podlage pozivalo tožnico na dopolnitev njene vloge.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. V skladu z določbami 239. in 15. člena ZIZ, v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), je sodišče druge stopnje preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov ter opravilo uradni pritožbeni preizkus (določba 350. člena ZPP). Pri tem je ugotovilo, da bi moralo sodišče prve stopnje zavrniti predlog za izdajo začasne odredbe, z dne 25.11.2022, v točki I. kot materialno pravno neutemeljen.

5. Sodišče druge stopnje je zato pritožbenemu razlogu zmotne uporabe materialnega prava ugodilo ter predlog za izdajo začasne odredbe v točki I. izreka sklepa razveljavilo ter v tem delu predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Ta del vsebuje dejanja, ki jih lahko stori le toženec sam. Predlagano je bilo nenadomestno dejanje, ki ga ne more opraviti kdo drug kot toženec.

6. Pregled spisa pokaže, da je sodišče prve stopnje potem, ko je že izdalo sklep o začasni odredbi, sicer ugotovilo, da bi moral toženec v predlogu za izdajo takšne začasne odredbe predlagati tudi izvršilno sredstvo k točki I. Zato je pozvalo predlagatelja, da predlog ustrezno dopolni. Postopalo je kot v primeru nepopolnih vlog, po določbi 108. člena ZPP. Predlagatelj je, skladno s pozivom, kot izvršilno sredstvo predlagal izrek denarne kazni za primer neizpolnitve dolžnikove obveznosti. Vendar, kot je bilo že obrazloženo, je takšno postopanje sodišča nezakonito, ker predloga za začasno odredbo, ki ne vsebuje ustreznega sredstva zavarovanja, ni mogoče obravnavati kot nepopolne vloge. Gre za nepravilni predlog po materialnem pravu 1. 7. Določba 268. člena ZIZ določa, da ima sklep o začasni odredbi, v primeru, kadar je izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku, učinek sklepa o izvršbi. To pomeni, da mora imeti vse obvezne sestavine izvršilnega sklepa, tudi sredstvo izvršbe. Predlog za izdajo začasne odredbe mora zato vsebovati sestavine, ki bodo omogočale, da bo imel sklep o začasni odredbi lahko tak učinek. Predlagatelj mora predlagati ustrezno sredstvo izvršbe, s katerim se bo začasna odredba lahko realizirala v izvršilnem postopku.

8. Toženec v pritožbi graja le izdajo dopolnilnega sklepa o začasni odredbi oziroma graja postopanje sodišča v zvezi z dopolnjevanjem sklepa o izvršbi, kar se nanaša le na I. točko izreka sklepa o začasni odredbi z dne 25. 11. 2022 ter na dopolnilni sklep o začasni odredbi. V uvodu pritožbe sicer zapiše, da izpodbija sklep sodišča prve stopnje z dne 24. 1. 2024 v celoti, a obrazloženo odločitve sodišča, s katerim je zavrnilo ugovor toženca zoper ostale točke začasne odredbe, ne poda.

9. Sodišče je zato v tem delu opravilo uradni pritožbeni preizkus ter kršitev, na katere mora paziti, ni zaznalo. Odločitev pod točko II. izreka sklepa z dne 25. 11. 2022, kjer je sodišče prepovedalo toženčevemu dolžniku, to je družbi DUTB, prenos lastništva na 60%-deležu sporne nepremičnine, je dejansko neodvisna od obveznosti, ki jo je naložilo tožencu v točki I. istega sklepa. Izvršilno sredstvo, s katerim je tožnica tekom postopka dopolnjevala svoj predlog za izvršbo, se namreč nanaša zgolj na točko I. izreka, kjer je naloženo, da toženec opravi dejanje, ki ga ne more opraviti nihče drug.

10. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo in odločitev na podlagi 3. točke 365. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ, delno spremenilo tako, da je ugovoru toženca v tem delu ugodilo, sklep o izdani začasni odredbi v točki I. razveljavilo ter predlog za izdajo začasne odredbe v tem delu zavrnilo. V presežku pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

11. Sodišče druge stopnje je ocenilo uspeh tožnice, ki ga je dosegla v postopku zavarovanja na 50%, zato je odločilo, da krijeta pravdni stranki vsaka svoje stroške, ki so jima nastali v postopku zavarovanja (drugi odstavek 154. člena ZPP).

1 Judikati: VSL sklep II Cp 2201/2021, VSL sklep I Cp 954/2021, VSC sklep I Cp 88/2022.