Jedro

Za uveljavljanje odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki temelji na statusu bivšega političnega zapornika, ni predvidena sodna temveč upravna pot po specialnih predpisih - ZPKri (Uradni list RS, št. 59/96) v zvezi z ZSPOZ (Uradni list RS, št. 18/2001).

Izrek

Pritožbi tožene stranke se delno ugodi, sodba sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i v obsodilnem delu glede dosojene odškodnine za nepremoženjsko škodo v znesku 3,500.000,00 (tri milijone petsto tisoč 00/100) SIT s pripadki in se v tem obsegu tožba zavrže. Ob nadaljnji ugoditvi pritožbi tožene stranke se sodba sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i v obsodilnem delu glede dosojene odškodnine za premoženjsko škodo v znesku 1,081.823,00 SIT (en milijon enainosemdeset tisoč osemsto triindvajset 00/100) SIT s pripadki, vključno z izrekom o pravdnih stroških in vrne zadeva v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se r a z v e l j a v i prvostopna sodba v zavrnilnem delu glede zavrnjene odškodnine za premoženjsko škodo v znesku 5,418.177,00 (pet milijonov štiristoosemnajst tisoč stosedeminsedemdeset 00/100) SIT s pripadki in se vrne zadeva tudi v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Ob nadaljnjem reševanju pritožbe tožeče stranke, to je za znesek 10,000.000,00 (deset milijonov 00/100) SIT s pripadki zavrnjene odškodnine za nepremoženjsko škodo, se po uradni dolžnosti sodba sodišča prve stopnje v tem obsegu r a z v e l j a v i in tožba v tem delu zavrže. Odločitev o pritožbenih stroških obeh pravdnih strank se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z napadeno sodbo je prvo sodišče obsodilo toženo stranko na plačilo tožniku 4,581.823,00 SIT odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo, ter 349.846,00 SIT pravdnih stroškov, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi od razsoje dalje do plačila.

Pojasnilo je, da je nastala tožniku vsa vtoževana škoda zaradi neupravičenega odvzema prostosti, na podlagi sodbe sodišča v Zagrebu v letu 1959 ali 1960, z izrekom zaporne kazni 18 mesecev, ko je to kazen tudi prestajal, zatem v postopku obnove tega kazenskega postopka, pa je bil s sklepom opr. št. z dne 15.05.2002, kazenski postopek zoper tožnika kot obdolženca pravnomočno ustavljen. Tožniku je bil s sklepom o popravi krivic opr. št. z dne 20.03.2001 priznan: status bivšega političnega zapornika, pravica do odškodnine za čas odvzema prostosti v trajanju 18 mesecev v letih 1959 in 1960 in dvojno vštetje časa odvzema prostosti 18 mesecev v pokojninsko dobo.

Tako je v zadevi podana sodna pristojnost na podlagi določil 538. člena Zakona o kazenskem postopku - ZKP, ki omogočajo uveljavljanje pravic do povrnitve škode zaradi neupravičene obsodbe, med drugim tudi tistemu, ki je bil spoznan za krivega, pozneje pa je bil v zvezi z izrednim pravnim sredstvom ta postopek pravnomočno ustavljen. Tako gre tožniku vtoževana odškodnina za nepremoženjsko škodo za posledice neutemeljenega odvzema prostosti med prestajanjem kazni in po njem kot enotna oblika škode na podlagi za ta primer še veljavnih določil člena 200 Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR v znesku 3,500.000,00 SIT. Gre pa mu tudi odškodnina za premoženjsko škodo iz naslova izgube na zaslužku za čas prestajanja kazni za vsak mesec odvzema prostosti 77.273,10 SIT, kolikor znaša za februar 2004 mesečni osebni dohodek nekvalificiranega gradbenega delavca, kot je bil tožnik v času odvzema prostosti, pri podjetju, ali skupno 1,081.823,00 SIT.

Zoper prvostopno sodbo se pritožujeta obe pravdni stranki iz vseh pritožbenih razlogov in predlagata spremembo le-te v napadenih delih oziroma njeno razveljavitev v tem obsegu.

Tožeča stranka napada zavrnilni del z očitkom storjene procesne kršitve zaradi nejasnosti razlogov o odločilnih dejstvih glede obdobja odvzema prostosti. Meni, da je dosojena odškodnina za obe obliki škod prenizka. Glede odškodnine za premoženjsko škodo opozarja, da prvo sodišče ni sledilo dokazom tožnika glede njene višine, saj ni razjasnilo dejanske škode tožnika za čas odvzema prostosti, ko je bil zaposlen kot nekvalificirani delavec pri podjetju v Mariboru in bi moralo dobljeni denarni znesek tudi valorizirati.

Obsodilni del prvostopne sodbe graja tožena stranka ob vztrajanju pri ugovoru sodne pristojnosti v zadevi. Ocenjuje dosojeno odškodnino za obe obliki škod kot previsoko in tudi opozarja na nejasnosti razlogov glede trajanja neupravičenega odvzema prostosti tožniku.

Pravdni stranki nista vložili odgovorov na pritožbo druge.

Pritožbeni preizkus zadeve v obsegu prvostopne odločitve o odškodnini za nepremoženjsko škodo je pokazal sledeče: Ugovor sodne pristojnosti tožene stranke je utemeljen. V zadevi gre za primer, ko se uveljavlja odškodnina za nepremoženjsko škodo tožnika, ki temelji na statusu bivšega političnega zapornika, kar je v zadevi nesporno. Obliko določitve take odškodnine predpisuje specialni predpis - Zakon o popravi krivic - ZPKri (Uradni list RS, št. 59/96), katerega določila v drugem odstavku 5. člena predvidevajo zanjo sklenitev poravnave med upravičencem in Republiko Slovenijo, s tem, da njegov tretji odstavek določa, da se višina le-te določi v postopku za njeno uveljavljanje po zakonu, ki ureja sklad za poplačilo vojne odškodnine, to je po zakonu o skladu za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja - ZSPOZ (Uradni list RS, št. 18/2001). Ta zakon določa: - v prvem členu, da se ustanavlja sklad za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja za negmotno škodo, - v 5. členu vrste odškodnin (med drugim za telesno in duševno trpljenje),

- v 6. členu upravičence do odškodnine (med drugim z ZPKri), - v 9. členu maksimiranje višine odškodnine (2,000.000,00 SIT), - v 10. členu merila za oblikovanje višine odškodnine in - v 12. členu postopek za uveljavitev pravice do odškodnine.

Določila slednjega člena predvidevajo postopanje organa v zvezi z izdajo akta o odločitvi o upravičencih in njihovih pravicah po ZPKri tako, da ta organ pošlje tak akt po uradni dolžnosti slovenski odškodninski družbi, ki po merilih ZSPOZ izračuna višino odškodnine in o tem izda odločbo.

Tako za vtoževano odškodnino v obsegu nepremoženjske škode ni sodne poti, kar pomeni, da je sprejeta prvostopna sodba v tem obsegu v nasprotju s 3. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Gre za storjeno absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, upoštevno po uradni dolžnosti (člen 350/II ZPP), ki jo je sicer le uveljavljala v pritožbi tožena stranka. Zato je bilo o pritožbah obeh pravdnih strank odločiti, kot to izhaja iz prvega in četrtega odstavka izreka tega sklepa, po drugem odstavku

354. člena ZPP.

Nadaljnji pritožbeni preizkus zadeve, to je v obsegu prvostopne odločitve o premoženjski škodi pa pokaže: Zavrača se pritožbena graja tožene stranke, da tudi v tem obsegu vtoževane odškodnine, ni sodne poti. Le-to je prvo sodišče pravilno ugotovilo in se v tem obsegu prvostopni razlogi povzemajo ob navezovanju na dosedaj že pojasnjeno, da je le za uveljavljanje odškodnine za negmotno škodo, ki temelji na statusu bivšega političnega zapornika, predvidena upravna pot. Pritrditi je tudi pritožbama obeh pravdnih strank o na prvi stopnji storjeni procesni kršitvi po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi nejasnosti v razlogih o odločilnih dejstvih glede dolžine odvzema prostosti tožniku, odločilne za dosojo odškodnine za premoženjsko škodo. Ta se pojavlja v razlogih prvostopne sodbe v štirih verzijah. Prva ugotavlja obdobje od odvzema prostosti tožniku

04.02.1961 do 30.03.1962, to je 13 mesecev in 27 dni. Druga ugotavlja obdobje 18 mesecev in 15 dni (14 dni v Murski Soboti, 3 mesece v Brestanici, 6 mesecev v Zagrebu in od 01.07.1961 do 30.03.1962 na Golem otoku). Tretja ugotavlja obdobje 18 mesecev in četrta ugotavlja obdobje v trajanju 14 mesecev in nekaj dni, kar izhaja iz višine izračunane in dosojene odškodnine, ob pojasnilu prvega sodišča, da gre tožniku mesečno po 77.273,10 SIT.

Zaradi takih pomanjkljivosti se prvostopne sodbe glede odločitve o odškodnini za premoženjsko škodo, ne more preizkusiti.

Zato je bilo o pritožbah pravdnih strank zoper povedani obseg prvostopne sodbe, odločiti po členu 354/I ZPP.

V novem postopku bo prvo sodišče znova odločilo o tožbenem zahtevku v obsegu vtoževane odškodnine za premoženjsko škodo brez ugotovljenih ali podobnih procesnih kršitev. Upoštevalo bo tudi tehtno pritožbeno grajo tožeče stranke, da je prvo sodišče mimo dokaznega predloga tožnika na priskrbo podatkov o osebnem dohodku tožnika, ki bi ga v času odvzema prostosti prejel pri ..., kjer je bil dejansko zaposlen (list. št. 12 spisa), priskrbelo podatek o višini osebnega dohodka nekvalificiranega delavca pri ..., ki tudi slabo stoji in ta podatek ni primerljiv s predlaganim, le kateri lahko izkazuje dejansko materialno škodo tožnika in jo bo potrebno valorizirati na dan razsoje.

O pritožbenih stroških obeh pravdnih strank je odločeno po določilih člena 165/III ZPP.