15. 5. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata 24. aprila 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 1150/2006 z dne 19. 9. 2006 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Piranu št. P 210/2004 z dne 7. 6. 2006 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Višje sodišče je v sporu zaradi motenja posesti zavrnilo pritožbo pritožnika (v pravdi tožnika) zoper sklep Okrajnega sodišča, s katerim je bil zavrnjen zahtevek pritožnika na prepoved bodočega motenja posesti poslovnega prostora, posledično pa je Okrajno sodišče tudi odločilo, da je pritožnik tožencema dolžan povrniti njune pravdne stroške. Pritožnik se je pritožil le zoper odločitev o stroških. Višje sodišče je svojo odločbo oprlo zlasti na argument, da glede na navedbe in predloge pritožnika sodišče prve stopnje ni imelo razloga ugotavljati, ali je bila tožba ob vložitvi utemeljena.

2.V ustavni pritožbi pritožnik navaja, da je izpodbijana odločba tako očitno napačna, da ji je mogoče očitati samovoljnost, s čimer zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Pritožniku se odločba zdi neobičajna glede na drugo odločbo, izdano v "pravno povsem enaki zadevi". Meni, da bi sodišče kljub zavrnitvi posestnomotenjskega zahtevka moralo izvesti dokaze, v obrazložitvi ugotoviti obstoj motilnega dejanja ter tožencema naložiti v plačilo pritožnikove stroške postopka.

B.

3.V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.

4.Odločitev sodišč o stroških (tudi če bi z njo bile kršene človekove pravice – glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) ne more povzročiti pomembnejših posledic za pritožnika. Naložitev plačila zneska v višini 363,55 EUR (prej 87.120 SIT) iz naslova pravdnih stroškov nasprotne stranke ne more imeti takšnega pomena, da bi se s to zadevo poleg dveh instanc v okviru pravdnega postopka moralo ukvarjati še Ustavno sodišče kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

5.Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člena ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Takšnih vprašanj pa v obravnavani zadevi ni.

6.Glede na to Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan