Jedro

Bistvena kršitev določb postopka iz 4. točke 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77), ki se po določbah 16. člena ZUS primerno uporablja za vsa vprašanja, ki jih ZUS ne ureja, je podana, če upravno sodišče odloči o tožbi, za katero je stvarno pristojno sodišče druge vrste - (delovno in socialno sodišče).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se razveljavi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, št. U 1313/96-13 z dne 8.10.1998, ter se zadeva odstopi Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani kot pristojnemu sodišču, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 3. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, v nadaljevanju ZUS) ugodilo tožbi tožeče stranke in odpravilo odločbo tožene stranke z dne 16.7.1996, ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke proti obvestilu Republiškega zavoda za zaposlovanje, Območne enote K. z dne 14.3.1996, s katerim je organ prve stopnje zavrnil zahtevek tožeče stranke za regresiranje šolnine za izobraževanje na Srednji kovinarski in prometni šoli K. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da se tožena stranka pri svoji odločitvi sklicuje na interna navodila za izvajanje nekaterih ukrepov aktivne politike zaposlovanja z dne 24.5.1994, po katerih se v programe usposabljanja in izobraževanja lahko vključujejo le brezposelne osebe, ki so pri zavodu za zaposlovanje prijavljene najmanj šest mesecev. Po 40. členu Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91, 12/92, 71/93, 38/94, v nadaljevanju ZZZPB) pa je pogoj za pridobitev pravice do priprave za zaposlitev napotitev brezposelne osebe na usposabljanje s strani zavoda za zaposlovanje. Ker glede na navedeno tožena stranka ni odločala v skladu z določbo 40. člena ZZZPB in ni ugotavljala, ali tožeča stranka izpolnjuje zakonsko predpisane pogoje za pridobitev pravice do priprave za zaposlitev, je podan razlog za odpravo odločbe tožene stranke. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka v zadevi ponovno odločiti in pri obrazložitvi upoštevati določbo 209. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86).

V pritožbi navaja tožena stranka, da tožeča stranka ni bila s strani zavoda za zaposlovanje napotena na izobraževanje na Srednjo kovinarsko in prometno šolo v K. Iz obveznice z dne 5.2.1996 izhaja, da se je tožeča stranka sama obvezala, da bo poravnala sporno šolnino. Ker sodišče prve stopnje ni opravilo glavne obravnave in toženi stranki ni dalo možnosti, da bi se izjasnila o spornih vprašanjih, je dejansko stanje nepravilno ugotovljeno. Predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi sodbo sodišča prve stopnje.

V odgovoru na tožbo navaja tožeča stranka, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo. Tožena stranka je v upravnem postopku odločala v skladu z internim navodilom. S takšnim aktom pa se ne more posegati v pravice, ki jih določa zakon. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

Pritožba je utemeljena, vendar ne iz razlogov, ki jih navaja tožena stranka.

Iz odločbe tožene stranke izhaja, da je ta izdana v zadevi s področja zavarovanja za primer brezposelnosti, in sicer o pravici do priprave na zaposlitev, ki je po 3. alinei 1. odstavka 17. člena ZZZPB, ki je veljal v času odločanja, opredeljena kot pravica iz zavarovanja za primer brezposelnosti. Odločba tožene stranke ima pravni pouk, po katerem se zoper njo lahko sproži upravni spor v roku 30 dni od njenega prejema. Takšen pravni pouk pa je napačen.

Po 2. odstavku 157. člena Ustave Republike Slovenije je upravni spor sodno varstvo zoper akte in dejanja, proti katerim z zakoni ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. V sporih o pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti je po 1. alinei 3. točke 1. odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, 20/98, v nadaljevanju ZDSS) pristojno odločati socialno sodišče prve stopnje. Ker je po navedeni določbi ZDSS zoper odločbo tožene stranke zagotovljeno drugo sodno varstvo v sporu pred socialnim sodiščem prve stopnje, v predmetni zadevi po določbah ZUS sploh ni mogoče odločati v upravnem sporu. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje odločilo o tožbi, za katero je stvarno pristojno sodišče druge vrste. Zato je pri njegovem odločanju podana bistvena kršitev določb postopka iz 4. točke 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77), ki se po določbah 16. člena ZUS primerno uporablja za vsa vprašanja, ki jih ZUS ne ureja. Na takšno bistveno kršitev postopka pa mora po 2. odstavku 365. člena ZPP/77 pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.

Po 3. točki 1. odstavka 7. člena ZDSS je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani s sedežem v Ljubljani socialno sodišče prve stopnje, ki je po 4. odstavku 7. člena ZDSS krajevno pristojno za območje Republike Slovenije.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena ZUS ugodilo pritožbi tožeče stranke in razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in zadevo odstopilo pristojnemu sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.