Jedro

Izvršilno sodišče ni pooblaščeno presojati pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova. Zatrjevana nepravilnost izvršilnega naslova ni ugovorni razlog, ki lahko preprečuje izvršbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Prvo sodišče je zavrnilo dolžnikov ugovor proti sklepu o izvršbi zaradi izterjave zneska 45.682,00 SIT. Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da dolžnik z ugovorom izpodbija pravilnost in zakonitost izvršilnega naslova, kar pa ni razlog, ki preprečuje izvršbo.

Proti sklepu se pritožuje dolžnik. Navaja, da po njegovem prepričanju ni dolžan plačevati napak sodnice, ki je na njegovo vprašanje povedala ceno, ki je bila na koncu 500 % višja, za kar ima pričo. Pritožil se bo tudi varuhu človekovih pravic in mu nanizal nepravilnosti, ki se dogajajo.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o izvršilnem postopku, ki ga je v konkretnem primeru glede na čas izdaje sklepa o izvršbi (1.12.1997) potrebno uporabiti, je v 50. čl. primeroma določal razloge za ugovor proti sklepu o izvršbi. Med te razloge pa ni mogoče uvrstiti oporekanja pravilnosti pravnomočne sodne odločbe kot izvršilnega naslova. Če bi bilo mogoče v izvršilnem postopku izpodbijati pravilnost pravnomočne sodne odločbe, bi to pomenilo uvajati novo izredno pravno sredstvo zoper pravnomočne odločbe, česar pa zakonodajalec ne omogoča. Tako ne gre za smiselno uveljavljan pritožbeni razlog pomanjkljivega oziroma nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, ker izvšrilno sodišče ni hotelo presojati utemeljenosti upniku pravnomočno prisojene terjatve. Seveda pri tem ne gre tudi za kakšno drugo kršitev, na kakršno pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

Zaradi povedanega je sodišče druge stopnje pritožbo dolžnika zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep po določbi 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s členom 14 ZIP.