Jedro

Tožnica je v letu 2008 nabavila osnovno sredstvo – napravo za delo v zobozdravstveni ordinaciji ter v zvezi s tem uveljavljala znižanje davčne osnove zaradi vlaganja v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva. Ker je v odločbi o registraciji zasebnega zdravnika navedeno, da lahko prične opravljati zasebno zdravstveno dejavnost 1. 10. 2008 in s tem dnem je bila tudi vpisana v Poslovni register Slovenije, nakup naprave pa je bil opravljen pred tem datumom, po oceni obeh davčnih organov olajšave ni mogoče priznati. Po presoji sodišča pa je v zadevi pomembno, da gre za specifično dejavnost (zobozdravstvo) in da je Zdravniška zbornica Slovenije tožnici že 19. 6. 2007 izdala začasno odločbo o registraciji zasebnega zdravnika, v kateri je odločeno, da se tožnica začasno registrira kot zasebna zdravnica, in sicer do izpolnitve vseh pogojev. Nadalje je pomembno, da je tožnica navedla, da je bil 12. 3. 2008 izdan avansni račun, šele 6. 10. 2008 pa nato pravi račun za nabavo osnovnega sredstva (v upravnih spisih se tudi nahajata dva računa z dne 6. 10. 2008, s priloženima dobavnicama), navedla pa je tudi, da je bil tekom postopka prvostopenjskemu organu pomotoma predložen predračun in ne račun. Vse te okoliščine, ki so lahko pomembne za odločitev, v upravnem postopku niso bile presojene (v zadostni meri).

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Davčne uprave RS, Davčnega urada Maribor št. DT4212-335/2009-3 (09031-11) z dne 26. 11. 2009 se odpravi ter zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Maribor (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z odločbo št. DT4212-335/2009-3 (09031-11) z dne 26. 11. 2009 tožnici za leto 2008 odmeril akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti od davčne osnove 1.856,00 EUR v znesku 296,96 EUR in pripadajoče obresti v znesku 2,88 EUR (točka 1/1 izreka) in odločil, da predhodna akontacija za obdobje 1. 1. 2009 do 30. 10. 2009 znaša mesečno po 101,15 EUR in pripadajoče obresti v znesku 6,42 EUR (točka I/2 izreka).

Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je bil pri tožnici opravljen nadzor obračuna davka od dohodka iz dejavnosti za leto 2008 glede zmanjšanje davčne osnove iz naslova uveljavljanja olajšave za investicije v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva in o ugotovitvah dne 5. 10. 2009 izdan zapisnik, na katerega je tožnica vložila pripombe. V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnica v davčnem obračunu davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2008 uveljavljala znižanje davčne osnove zaradi vlaganja v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva v skupnem znesku 13.186,00 EUR in od skupnega zneska davčne olajšave v višini 13.186,00 EUR že izkoristila znesek 1.856,00 EUR, znesek 11.330,85 EUR pa kot neizkoriščeni del davčne olajšave prenaša v naslednja davčna obdobja. Tožnica je tekom postopka predložila izpis popisnega lista osnovnih sredstev, obračun amortizacije osnovnih sredstev in kopijo računa o nabavi osnovnega sredstva (estetica comfort) v letu 2008 z dne 12. 3. 2008 v znesku 43.956,18 EUR (z DDV). Prvostopenjski organ se sklicuje na 66.a člena ZDoh-2, ki določa, da lahko zavezanci uveljavljajo znižanje davčne osnove v višini 30 % investiranega zneska v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva v davčnem letu vlaganja. To pa pomeni, da lahko znižanje davčne osnove uveljavlja le zavezanec za davek od dohodkov iz dejavnosti, in sicer v davčnem letu vlaganja. Sklicuje se še na 46. člen ZDoh-2 in dodaja, da opravljanje dejavnosti pomeni opravljanje vsake poklicne dejavnosti ali druge neodvisne samostojne dejavnosti v okviru organiziranega podjetja in da mora biti podjetje oziroma dejavnost vpisana v ustrezni predpisan register. Ob tem navaja Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), ki določa, da podjetnik oz. zasebnik ali gospodarska družba pridobi dovoljenje za opravljanje dejavnosti z vpisom v Poslovni register oziroma v kateri drugi ustrezni register (3. člen).

Ker je tožnica zasebni zdravstveni delavec, je za registracijo zasebnega zdravnika pristojna Zdravniška zbornica Slovenije, ki je tožnici dne 20. 6. 2008 izdala odločbo o registraciji zasebnega zdravnika, v kateri je v 2. točki izreka navedla, da lahko prične opravljati zasebno zdravstveno dejavnost dne 1. 10. 2008. Na podlagi omenjene odločbe je Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) izdala obvestilo o vpisu z dne 1. 10. 2008 v Poslovni register Slovenije za poslovni subjekt A.A. Po navedenem zasebnik ne more uveljavljati investicijske olajšave za nakup osnovnih sredstev, ki jih je nabavil pred pričetkom opravljanja dejavnosti in jih nato prenesel v zasebno zdravstveno dejavnost. Ker je tožnica nabavila sporno osnovno sredstvo 12. 3. 2008, dejavnost pa je pri pristojnem registrskem organu priglasila 1. 10. 2008, to pomeni, da je nabavila osnovno sredstvo pred registracijo dejavnosti ter v času nabave osnovnega sredstva ni bila zavezanka za davek od dohodkov iz dejavnosti in zato ni upravičena do uveljavljanja investicijske olajšave po 66.a členu ZDoh-2. Tožnica se z odločitvijo ni strinjala in je vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za finance RS (v nadaljevanju drugostopenjski organ) z odločbo št. DT-499-04-45/2009-2 z dne 15. 12. 2011 zavrnilo. Drugostopenjski organ se v obrazložitvi svoje odločbe strinja s prvostopenjskim in se sklicuje na njegove razloge v smislu 254. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Poudari, da gre pri investicijski davčni olajšavi iz 66.a člena ZDoh-2 za olajšavo, ki ima namen vzpodbujanja davčnih zavezancev v dodatna vlaganja. Po oceni drugostopenjskega organa je investicijsko olajšavo mogoče razumeti kot olajšavo, ki jo lahko zasebnik uveljavlja v okviru svoje dejavnosti, ko gre za investiranje denarnih sredstev iz dejavnosti v osnovna sredstva. Ker gre v tem primeru za nakup osnovnega sredstva pred registracijo dejavnosti, tožnici investicijske olajšave ni mogoče priznati.

Tožnica odločbi nasprotuje in jo izpodbija s tožbo, saj se ne strinja z ugotovitvijo, da se olajšava ne prizna, ker v času nabave osnovnega sredstva 12. 3. 2008 še ni bila vpisana v ustrezni register. Poudarja, da je iz dokumentov razvidno, da je že 19. 6. 2007 s strani Zdravniške zbornice Slovenije dobila začasno odločbo o registraciji zasebnega zdravnika in da je 12. 11. 2007 sklenila koncesijsko pogodbo z Mestno občino B. Šele na podlagi teh dveh dokumentov je lahko dne 28. 2. 2008 odprla transakcijski račun, na katerega je prejela dolgoročni kredit za nabavo osnovnega sredstva. Dne 25. 4. 2008 je z Mestno občino B. sklenila tudi najemno pogodbo za prostor, v katerem opravlja zobozdravstveno dejavnost. Na podlagi najemne pogodbe in predračuna za nabavo osnovnega sredstva je bila začasna odločba spremenjena v odločbo o registraciji. Dodaja še, da sta račun za nabavo osnovnega sredstva in dobava datirana z datumom 6. 10. 2008, kar je v času, ko je že bila priglašena dejavnost, in da je računovodstvo na podlagi zahteve prvostopenjskemu organu poslalo predračun in ne računa. To je bila napaka, ki so jo ob pregledu poslovanja za leto 2009 popravili in je bila olajšava oziroma še ne izkoriščena olajšava iz leta 2008 v višini 11.330,85 EUR priznana. Zaradi navedenega meni, da je do investicijske olajšave v letu 2008 upravičena. Sodišču smiselno predlaga, da odpravi izpodbijano odločbo.

Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave, ker pravno relevantna dejstva, pomembna za odločitev v zadevi, med strankama niso sporna (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

Tožba je utemeljena.

Kot izhaja iz upravnih spisov, med strankama pa tudi ni sporno, je tožnica v letu 2008 nabavila osnovno sredstvo - napravo, potrebno za delo v zobozdravstveni ordinaciji (estetica comfort) v vrednosti 43.956,18 EUR (z DDV), in v zvezi s tem uveljavljala znižanje davčne osnove zaradi vlaganja v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva. V letu 2008 je tako izkoristila znesek 1.856,00 EUR od skupnega zneska davčne olajšave v višini 13.186,00 EUR. Ker pa je v odločbi o registraciji zasebnega zdravnika z dne 20. 6. 2008 navedeno, da tožnica lahko prične opravljati zasebno zdravstveno dejavnost dne 1. 10. 2008 in je bila s tem dnem s strani AJPES tudi vpisana v Poslovni register Slovenije. Po oceni obeh davčnih organov zato, ker je bil nakup naprave opravljen pred tem datumom, olajšave za investicije v osnovna sredstva ni mogoče priznati.

V obravnavani zadevi gre za specifično dejavnost (zobozdravstvo) in je Zdravniška zbornica Slovenije tožnici že dne 19. 6. 2007 izdala začasno odločbo o registraciji zasebnega zdravnika, v kateri je odločeno, da se tožnica začasno registrira kot zasebna zdravnica, in sicer do izpolnitve vseh pogojev. V zadevi je pomembno, da je tožnica v tožbi navedla, da je bil dne 12. 3. 2008 izdan avansni račun, šele dne 6. 10. 2008 pa nato pravi račun za nabavo osnovnega sredstva. Res je sicer, da tožnica ni posebej pojasnila, zakaj je to navedla šele v tožbi, saj je navedla le, da je računovodstvo prvostopenjskemu organu poslalo predračun namesto računa. Vendar je sodišče ob pregledu upravnih spisov ugotovilo, da se med listinami nahajata tudi dva računa z dne 6. oktobra 2008, in sicer št. 08-PRK11043 za znesek 8.686,02 EUR in št. 08-PRK11034 za 35.270,16 EUR s priloženima dobavnicama, ki sta vsebinsko enaka tožbi priloženim listinam – računom (listovna št. A 9). Ker pa je ob tem tožnica tudi navedla, da je bil tekom postopka pomota prvostopenjskemu organu predložen predračun in ne račun, po presoji sodišča v tem delu dejansko stanje, ki je pomembno za odločitev v zadevi, ni bilo popolno ugotovljeno. Zato tudi presoja (vseh) okoliščin, ki bi bile po povedanem lahko pomembne za odločitev, v konkretnem primeru ni bila opravljena, oziroma ni bila opravljena v zadostni meri. Ta pomanjkljivost pa je takšna, da jo je treba odpraviti v ponovljenem upravnem postopku.

Sodišče je zato, na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo v smislu določb drugega in tretjega odstavka istega člena vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek in odločanje.

Sodišče je na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločalo brez glavne obravnave.